TiT. £a. 29(113 199. Številka. V Ljubljani, v sredo 1. septembra I9Z0, Lin. Iefo. Izhafa vsak dan popoldne, lsnon&si neiel'e In praznike. tftoerati: Prostor 1 mfm X 54 rnfm za male oglase do 27 m m višine i K, od 30 m/m viSIne dalje kupčijski in uradni oglasi 1 m'm K 2*—, notice] poslano, preklici, izjave in reklame 1 mlm K 3-—. Poroke, zaroke 80 k! Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede Inseratov naj se priloži znamka za odgovor. (Tprivnlitvo »Slov. Naroda11 ln „Narodna Tiskarni" Snallova ulica št. 5, pritlično. — Telefon št. 304. „Slovenski Narod' velja v Jugoslaviji: celoletno naprej plačan . K 1S0- — polletno ...,•••„ 93"— 3 mesečno. ..... M 45*— l .......... 15- ▼ Ljubljani ln po posti i V inosemstvo: celoletno K24J*— polletno...... . „120-— 3 mesečno ..,...„ 60*— .......20 — Pri morebitnem povišanja se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki nai pošljejo v prvič naročnino veJuo šjeUr po nakaznici. Na samo oismcn naročila brez nosiatve denarja se ne moremo ozirati. Uredništvo „S1oy. Naroda" Knailova ulica št 5, 1. nadsiropie« Telefon siev. 34. Dopise spreiema le podpisane in zadostno frankovane. Rokopisov ne vrača. Posamezna Številka velia 1 krono. Poštnina plačana v gotovini. Zaslužen odgovor! Trst. 28. avgusta. Kakor je znano, je jugoslovensko učiteljstvo v zasedenem ozemlju, združeno v »Zvezi jugoslovenskih učiteljskih društev«, sklenilo na zadnjem Zvezinem delegatskem zborovanju skoraj soglasno, da Zveza pristopi k socijalnodemokratski »Delovni zbornici«. Poročilo o tem zborovanju je objavila tudi »Edinost« in po njej jc menda posnel stvar tudi eden tržaških laških nacijonalističnih listov, kateri, rrri ni znano, ker doznavam za stvar iz »Lavoratora«, ki pa ne imenuje dotičnega lista. »Lavoratore« namreč odgovarja temu na-cijonalistiškemu listu, ki je pač očital »Delovni zbornici« sprejem slovanske učiteljske zveze, precej ostro, a ta odgovor je obenem namenjen tudi-našemu učiteljstvu samemu, ki dobiva z njim temeljito lekcijo od tistih, kamor se je hotelo, prav brez potrebe, vriniti, ne da bi bilo temeljito preudarilo razmere v socijalnodemokratski »Delovni zbornici« in dejanski položaj. Kar je socijalnodemo-kratskega. je socijalnodemokratsko, komunistiško, in tam ni mesta ne za posameznika, ki čuti narodno, ne za organizacije narodnftr Jjudi, četudi so te organizacije nepolitične. Najboljši zgled za to je vendar »Ljudski oder«, ki naj bi bil tudi le nepolitiško kulturno društvo, v katerem bi moglo sodelovati tudi narodno misleče razn-nništvo. Ali da! To sodelovanje so trpeli le toliko časa. da je »Ljudski oder« izpodjede! nekoliko narodnih društev v tržaški okolici — prav s pomočjo narodnega razumništva, ki je sodelovalo v društvu — in se utrdil po naših vaseh; potem pa so se čisto odkrito pokazali rožički. »Ljudski oder-,-dasiravno nepolitiško, kulturno društvo, je le socijalnodemokratsko propagandno sredstvo, in narodno misleče razumništvo je Izstopilo iz osrednjega odbora. In kljub vsemu temu je učiteljska Zveza vendar še silila v socijalnodemokratsko »nepolitično« »Delovno zbornico«, o kateri pa jo je sedaj »Lavoratore« poučil temeljito, da nima ničesar iskati v njej. »Lavoratore« pravi: »Tudi fašisti bi nekega dne lahko sklenili na kaki skupščini, da pristopilo k »Delovni zbornici«, tudi stranka obnove, tudi »Pipi« (ljudska stranka) in banke, ki plačujejo liste, bi lahko sklenili kaj takega; toda videti je treba, ali »Delovna zbornica« sprejme njihov pristop. So trije učiteljski sindikati: ne-politiški italijanski, nepolitiški slovenski in intemacijonalni. od katerih je samo zadnji član »Delovne zbornice«, ker zbornica ne more sprejemati sindikatov z nacijonalistiškim značajem in ne več sindikatov iste kategorije. Zato se tudi zbornica ni ozirala na sklenjeni pristop Zveze slovanskih učiteljev. Ta Zveza ne more pristopiti k »Delovni zbornici«. Naj se razpusti, če misli, in njeni člani morejo vsak zase zaprositi za sprejem k sindikatu, uelanjcnemu v »Delovni zbornici«. Kdor vstopi v »De lovno zbornico^, mora prenehati sovražiti razred, h kateremu pripada, mora smatrati vse delavce za brate. Sloven. ki vstopi v > Delovno zbornico«, mora prej pretrgati vse zveze z Rvbafi in Mandići. to je z bratomornim jugoslovenskim naciionalizmorn. Italijan pa vse zveze z Giunto in Pf-taccom, to je z bratomornim laškim nacijonalizmom. Mi ne poznamo ne sprave, ne sporazuma, ne sodelovanja z nacijonalizmom in ne maramo krivih poti italijanskega in slovanskega socialpatrijotizma in lažidemo-kratskega demagoštva. Razred ni ne lokalen, ne pokrajinski, ne nacijona-len. Slovenski delavec, ki goji mržnjo proti italijanskemu delavcu, mora takoj iz »Delovne zbornice« in ravno tako italijanski v nasprotnem primeru. Kakšni so bili razlogi, ki so napotili Zvezo slovanskih učiteljev za to. da se je izjavila za »Delovno zbornico«, se ne izplača preiskavati. Dejstvo je, da mora učiteljstvo te Zveze, če hoče pristopiti k »Delovni zbornici«, prositi za sprejem pri učiteljskem sindikatu, ki je Član zbornice, in pretrgati odločno, brez dvoumnosti, popolnoma in za vedno vse zveze s slovanskim nacijonalizmom. Drugače ne more biti mesta zanje v »Delovni zbornici«. Tako je napisal »Lavoratorein menda dovolj jasno za vsakogar. Ni-kakega slepomišenja! Ali si narodnjak, in potem ni mesta zate v socijalnodemokratski »Delovni zbornici«, ali si pa član »Delovne zbornice«, in-temacijonalec, socijalni demokrat, komunist, ki mu jc narodna misel največji zločin. Eno ali drmro! Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu je sklenila pristop k »Delovni zbornici« pač zato, ker je mislila, da bi bile tako gmotne koristi učitelj-stva bolje varovane, ni pa mislila, čemu se je treba odreči, da se doseže ta namen. Ali bo naše učitelistvo nrodalo svoj narod za skledo rdeče leče? Upamo, da ne; saj mu je »Lavoratore« podal dovolj jasen pouk! Sokolski zlet u Mariboru. — filaona skupščina sokol, saueza. Maribor, 30. avgusta. Včerajšnja sijajna sokolska manifestacija je napravila ne samo na posetnike zleta, temveč tudi na sicer .sokolstvu in slovenski narodni stvari ne bas naklonjeno občinstvo globok vtis. Med posetniki popoldanske javne telovadbe, katerih je bilo brez Sokolov in Sokolić ter naraščaja, nad 35.000, je bilo opaziti tudi zelo številno zastopane mariborske Nemce, katerim je točen in lep nastop jugoslovanskega Sokol-stva silno imponiral. Najgloblji vtis na zbrano članstvo na Glavnem trgu je napravil govor zastopnika kralja in prestolonaslednika regenta polkovnika Bogičeviča, ki je, kažoč na zastavi iz zasedenega ozemlja, oviti s črno kopreno, povdarjal potrebo, da Sokolstvo reši naše še ne-odrešene brate in sestre onkraj demarkacijske linije. Ta njegova izjava je sprožila vihar navdušenja. Na večer, po javni telovadbi, se je vršila v Narodnem domu seja prednjačkega zbora sokolskega saveza SHS, na katerem se* je sklepalo o vrlo važnih sokolskih zadevah. Danes ob 9. uri se je vršila v veliki dvorani Narodnega doma glavna skupšr: a sokolskega saveza SHS. Na skupščini so bili zbrani delegati vseh v savezu včlanjenih žup ter gosti, med njimi minister za socijalno politiko dr. Vekoslav Kuko-vec, podpredsednik Nar. predstavništva dr. Ribar, zastopnik Č. O. S. br. Štepanek itd. Starosta br. dr. Ivan Oražen je otvoril skupščino, pozdravil navzoče ter nato prečital došle brzojavke in sicer brzojavko ministrstva za socijalno politiko, ministra notranjih del Draškovića, ministrskega predsednika dr. Vesnića, vojnega ministra generala Branka Jovano-viča, generala Rašica v imenu društva za zaščito dece, itd. itd. — Obširno in temeljito tajniško poročilo je podal tajnik br. dr. Fux. V svojem poročilu je podal sliko dela saveza v minulem letu. Njegovo poročilo je bilo sprejeto brez ugovora. — Blagajniško poročilo je podal br. K a j z e 1 j. Premoženje saveza znaša 394.846 K 12 v, denarnega prometa pa je bilo v minulem letu 925.562 K 91 v. — Izčrpno in točno poročilo je podal načelnik br. Stane Vidmar. V svojem poročilu je očrtal vse težkoče, ki jih je moralo tehnično vodstvo premagati v minu- lem letu, omenil pa tudi vse uspehe, ki jih je rodilo neumorno sokolsko delo v prošlem letu. Pozval je vse brate in sestre na energično in vstrajno delo, od katerega ne sme odvračati pravega Sokola nobena zapreka! V sokolskih društvih mora vladati pravi, demokratski duh, duh bratstva in ljubezni, ne poznavajoč razlik stanu in plemena. Brat Tošo J a n j a n i n je podal kratko in jedrnato poročilo o sokolskem tisku. Brat Veri Š v a j g e r je podal kratko statistično poročilo, iz katerega jc razvidno, da šteje savez 19 žup s 264 društvi. Ker se v več krajih še ni izvršila preosnova žup. ni bilo možno podati točno poročilo o številu članstva. Na predlog pregledo valca računov br. Ljubo Derrae-I j a so podelili zborovalci odboru absolutorij. Vsi referati in poročila so sprejeli zbrani delegati z odobravanjem. Sledila je točka o spremembi pravil. Brat dr. Riko F u x je v imenu starešinstva stavil več predlogov, od katerih je eden najvažnejših ta, da spremeni savez svoje ime v »Jugoslovenski sokolski savez«, mesto dosedanjega nazivanja »sokolski savez SHS.« Vsi predlogi so bili sprejeti. — Vsled pozne ure je br. starosta prekinil sejo, ki se je nadaljevala ob 14. Popoldne so se vršile volitve in sicer z vsklikom. Izvoljeno je bilo sledeče starešinstvo: starosta: br. dr. Ivan Oražen, I. podstarosta: br. dr. Vladimir Rav- mhar, II. podstarosta: br. Gjuro Paun- ković, III. podstarosta: br. dr. Lazar Car, načelnik: br. dr. Viktor Murnik, I. podnačelnik: br. Kukec, II. podnačelnik: br. Švarcvald, III. podnačelnik: br. Hofman, odborniki br.: Verovšek. Bajželj, dr. R. Fux, E. Gongi, Kajzelj, Kramar, V. Švajger, Gradoje-vić: sestri Anica Cigoj in Adela Milčinovič, namestniki br.: dr. Budisavljeviv, Marolt, dr. Berce, dr. Bohinc, Kostnapfel in Sušmi, pregledniki računov br.: Mikaš, dr. Fettich in Medic. Za urednika sokolskega glasila se je določil br. dr. Laza Popovič, za predsednika kulturno - prosvet- nega odseka br. Ferdo Kova~ čić, za predsednika odseka za naraščaj pa br. Dušan Boguno-vic. Končno je brat dr. R. Fux predlagal še sledeče resolucije i Glavna skupščina jugosl. Sokolskega Saveza odobrujc ustanovitev Češko-slovaške jugoslovanske Sokolske Zveze, ki naj bode predhodnica Slovanske Sokolske Zveze. ■ V tozadevni odsek so bili izvoljeni sledeči bratje: dr. Oražen, dr. Murnik, dr. Laza Car, dr. Laza Popovič in Stevan Djak. Končno ste bili sprejeti še dve resoluciji nanašajoči se na stališče sokolstva napram veri in politiki. Ti resoluciji priobčimo jutri. Klala In velika anfanta. Pod tem naslovom priobčujc *Neue Ziircher Zeitung« uvodni članek, v katerem izraža svojo žalost nad ustanovitvijo male antante. V članku se bere med drugim: Še med svetovno vojno se je pojavilo ime »male antante«. Ko je velika an-tanta pritrdila Masarvku in Benešu ustanovitev češkoslovaške, Pašiču in Trumbiću pa jugoslovenske države, se je poudarjala potreba zve^e med obema prihodnjima državama. Ost male antante je bila obrnjena predvsem proti Avstriji in Ogrski. Ko pa so zavladale v tema državama po sklenjenem premirju popolnoma kaotične razmere, so smatrali malo antanto in zvezni koridor za odveč. Praga in Beograd sta šla vsak svojo pot. Šele v najnovejšem času so se zopet spomnili male antante. Ko se je Madžarska iz lastne moči rešila boljševizma in se vrnila k svoji stari državni tradiciji, so v Pragi — priložnost sokolskega zleta je bila ugodna — naenkrat začeli govoriti o mali antanti severnih in južnih Slovanov proti madžarski nevarnosti. »Neue Ziircher Zeitung«, drugače zelo resen list, trdi tu, da je združila severne in južne Slovane le zavest, da sta Češkoslovaška i:i Jugoslavija anektirali proti volji naroda velika madžarska ozemlja. Pa tudi strah pred madžarsko irredento da je združil obe državi. Tudi Romunija je dobila velik del čisto madžarskega ozemlja in se boji zato za njegovo posest. Še bolj tendenci-jozna pa je trditev, da bi si moglo prebivalstvo v nasledstvenih državah zaželeti srečo v preteklosti. Na- Fran Govekar: 98 Svitanje. (Dalje.) General Murat in še mlajši polkovnik Pi-card sta hodila peš po Ljubljani, se ustavljala pri raznih vojaških gručah, kramljala in se šalila s častniki, jim dajala povelja in navodila ter si ogledovala vse. Vzlic trušču in hrupu se je vršilo vkvartirianje brez nasilnosti in prepirov. Bernadottova proklamacija je bila njegovi diviziji povelje, ki ga je izvrševala naj vestne je in, kakor je bilo videti, tudi brez samozatajevanja. Vesela temperamentne-st in ljubeznivost lepega Murata in ljudomila resnoba dobrosrčnega človekoljuba Bernadotta sta se izražali tudi v vsem vedenju in postopanju vojaštva- Še nred poldnem se je razvedelo po mestu, da so Francozi porušeni savski most zopet popravili ln ga dali znstražiti s topničarji; obenem pa tudi. da se je avstrijska vojska umaknila že do koroške meje. In prav nič se niso zgražali Ljubljančanje, ko so slišali oklic, da so Francozi zaplenili ves erarski tobak v skladišču in po opaldah, in ko so razglasili, da ie vse cesarske reči razodeti in izročiti niim. Nikogar ni bolelo in nikomur se ni delala škoda s tem, da so postali Francozi lastniki vsega tistega, kar je bilo doslej last cesarskih oblasti In prav samo ob sefoi raz- umljivo se je zdelo Ljubljancem, da so preno-vedali Francozi, konje prodajati izven mei in da so meščanom ukazali, da morajo konje vzeti domov, če so jih bili poslali kam na tuje. Konte izberejo in tudi kupijo Francozi, če jih bodo potrebovali! Kajpak. Avstrijci niso kaj takega niti razglašali, nego so si konje kratkonulo iemali in navadno jih — niso plačali. Preveč se jim je mudilo dalje, pa so menda pozabili. Pa tudi na Viču, v Šiški, v Mostah, v Stožcah, v Rudniku, v Vodmotu in na Dobrovi je bilo vse živo Francozov. Na Selu kraj Ljubljane je stala Dessel-brunnerjeva tovarna. Na treh straneh je obkrožalo to obširno poslopje dvorišče, ki je bilo odprto !e na cestno stran in zagrajeno z visokimi stebri in močno leseno ograjo. V prvem nadstropju je imel Dessefbrun-ner s svojo obitelio razsežno stanovanje. Bogat mož je bil. Njegova suknarna je slovela po vsej deželi ter imela trgovske zveze do Trsta in Reke, Na Selu je delal z domačini delavci in delavkami iz mesta in okolice, na Zabiaku, v mestni kaznilnici, uasomu delali kaznjenci in vsiljivi zunanji berači, ki so morali presti sirovo volno. Že njegov oče je bil bogat obrtnik, imetje pa se ie kasneje še povečalo. Te nedelje le imel Desselbrunner na obedu veleodlične goste. General Murat, polkovnik Picard, kapitana Jordan in Marbeof ter lajtnant iMorean so sedeli za obloženo mizo. Desselbrunnerjeva soproga se je bila že pred dobrim tednom odpeljala z otroki na Hrvaško, tovarnar je bil torej s svojimi posli sam doma. Tudi dr. Repič je bil gost, ki se ie prijateljevemu vabilu odzval toliko rajši, ker se ie želel činrpreje seznaniti s francoskimi častniki. Murat je bil vesel, ko je našel nepričakovano kar dva moža. ki sta govorila francoski in ki sta bila vrhutega prav tako živahnega temperamenta kakor on. Gospodje, sami med seboj, so se hitro udomačili in Francozi so se počutili prav dobro za polno mizo najizbranejših jedil ter vzorne Desselbrunnerjeve kleti. Imeli so tek Homerie-vih junakov. Pili so in jedli, da sta dva strežaja jedva dovolj hitro prinašala. Dr. Repič je občudoval in zavidal živahnega in zgovornega Murata. Saj to ni bil navaden človek, nego atlet, orjak. »Nikdar bi ne bil sanjal, da najdem v Ljubljani, niti po imenu mi znanem mestecu, kdaj toli vrlega gostitelja.« je dejal Murat, ko so služabniki pospravili z mize posodo ter postavili nanjo buteljk. »Odkar sem bil zadnjič v Parizu, nisem doživel toli izvrstnega obeda kakor danes pri vas.« Desselbrunnerja je naivna dobrodušnost generalova zabavala. »Kdaj ste bili poslednjič v Parizu?« Jo vprašaL »Kmalu bo minilo leto dni. Desetega maia sem prinesel direktoriju iz Italije sklep premirja s Sardinijo ter enoindvajset avstrijskih in sar-dinskih zastav. Kot zastopnika Bonapartovega so me Parižani sprejeli z nepopisnim navdušenjem in s častmi, ki jih je doživel še malokateri vojak. Slavnosti in pojedine so bile brezkončne in prekrasni doživljaji tistih dni mi ostaneio neizbrisno v spominu. Obed pri madami Josipi-ni Buonapartovi pa je bil vendarle najvišji vseh pariških užitkov! In — ah! — tiste soareie pri njej so bile prelestne!« Sanjav izraz mu je legel na obličje, zamislil se je. strmel predse, iz oči pa mu je žarel zagoneten ogenj. Dr. Repič ga je opazoval in ugibal: Madame Josipina in ta-le lepi general, kaj je med njima? »Kakšna je ta dama?« je vprašal z nedolžnim obrazom. »Josipina? Madame Buonapartova?« se je naglo popravil general. »Novorojena Juno, gospod! Vsa Francija nima krasnejŠe. elegant-nejše in duhovitejse dame.« »Pa tudi nobene opasnejše, general!« ie dejal s poudarkom kapitan Jordan in bistro pogledal generala. Tudi Murat se je ozrl v svojega adjutanta, za hipec ostrmel. pa ugasnil ogenj v svojih očeh. Dr. Repiču se ie zdelo, kakor bi bil Jordan s svojo opomnjo ukoril generala, ki jc bil govoril preveč in zdaj nemudoma popravil svoje prekipevajoče navdušenje z odgovoronu; »SLOVENSKI NAROD*, dne 1. septembra 1920. 199. štev. & prav} »Neue ZfircKeij Zeifcmg« ironično: Da se to prepreči, skrbi na- 8" vno avstrijski sodjalizem. Zato se (te. Renner, eksponent te strankarske politike, približal mali antan-tL Pravimo, dr. Renner, ne Avstrija, kajti avstrijsko ljudstvo noče ničesar vedeti o kaki politični zvezi z 'državami, ki so mu vzele Brno, Olomuc, Južno štajersko in južno Koroško. Kolikor tesnejša je zveza male antante, toliko večja je njena ■odtujitev od velike antante. Vzrok temu Je poljska kriza. Mala antanta je izjavila napram Poljakom strogo nevtralnost. Ne samo da mala antanta mirno gleda poljsko nesrečo, y Pragi in na socijalističnem Dunaju so vse simpatije na strani boljše-vikov. Mala antanta je celo preprečila madžarsko pomoč Poljski. V Pragi so izjavili, da bo vsak transport madžarskih' čet preprečen, na Slovaškem mobilizirajo češke čete, v južni Madžarski je koncentrfraniri 16 srbskih divizij in dr. Renner je izjavil, da bo podpiral vsako akcijo proti Madžarski z dobavo municije. Takšna je hvaležnost male antante napram veliki antanti. V Pragi in v Beogradu Je stara ljubezen do Rusije zopet oživela, dunajski Ballplatz pa je po dr. Pohlu sklenil oficijelne odnošaje s sovjetsko Rusijo. Jasno se vidi, kakšne napake so se storile, ko so zrušili staro podonavsko monarhijo in ž njo tradicijonalno za-ščitnico evropske kulture pred vzhodnimi nevarnostmi. — Članek je napisan očividno v duhu habsbur-govske propagande v Švici. Iz članka je razvidno, kako slabo so poučene redakcije velikih in uglednih inozemskih dnevnikov o naših razmerah, ker nočemo trditi, da so v direktni zvezi s habsburgovskimi agenti, Telefonska In brzolaotii paraCIla. REŠKO ODPOSLANSTVO V RIMU. Trst, 28. avgusta. Iz Rima' se poroča, da je minister za zunanje stvari, conte Sforza. sprejel odposlanstvo reškega narodnega sveta in občinskega odbora in v daljšem pogovoru razpravljal z njim o namenu, da bi se Reka proglasila za neodvisno državo. Včeraj je sprejel reško odposlanstvo tudi ministrski predsednik Giolitti. Poročila pravijo, da ie bil sprejem zelo prisrčen in da se je Gio-31tti kar naiiskreneje zahvaljeval odposlanstvu za sporočeni mu pozdrav reškega mesta. Odposlanstvo ie po-fdalo ministrskemu predsedniku natančen opis položaja, v katerem se nahaja Reka. Razgovor je trajal približno četrt ure. kar je pač nekoliko malo, da bi se moglo povedati tudi najglavnejše. kar teži Rečane. Giolitti ni dal odposlanstvu definitivnega odgovora. Poročila pravijo, da se hoče "Giolitti prej še posvetovati s conte Sforzo in načelnikom osrednjega urada za nove pokrajine. Salato, ki sta oba že temeljiteje razpravljala z reškim odposlanstvom, in potem ponovno sprejeti odposlanstvo. Včerajšnji Giolittijev razgovor z odposlanstvom je imel le informativen značaj, kakor je dejal neki član odposlanstva. Odposlanstvo šteje štiri osebe, ki so: župan Gigante in pa Springhetti, Rudan in Mini. ITALIJANSKI MINISTRSKI SVET. Trst, 29. avgusta. Včeraj ob 10. dopoldne se je vršil v palači Vimina-le v Rimu pod predsedstvom ministrskega predsednika Giolittija ministrski svet, ki pa se bo nadaljeval tudi še danes in jutri. Ker je znano, 'da se v tem ministrskem svetu razpravljajo vsa najvažnejša aktualna vprašanja, vlada v vsej laški javnosti največje zanimanje za te seje. Giolitti je poročal o lucernskem sestanku in omenjal, kak učinek je že imel opomin, ki sta ga naslovila Llovd George in on na rusko vlado, čemur pa je seveda tudi pripomogla uspešna poljska protiofenziva. Sestanek z Millerandom bo še utrdil in sankcijoniral lucernske sklepe. Nato so bili imenovani za zastopnike Italije na zboru Zveze narodov: Titto-ni, De Nicola in Bonomi. Politična razprava se je odgodila na danes. Sklenila se je definitivna odprava poletnega časa z 18. septembrom. — Nekateri listi namigujejo, da je Giolitti poročal tudi o položaju v Črni gori, češ, da se je o stvari razpravljalo tudi v Lucernu in se z ozirom na »srbske krutosti« Izrazilo mnenje, da bi kazalo Črni gori povrniti samostojnost. Grof Sforza je baje poročal tudi o svojem razgovoru z reškim odposlanstvom . D' ANNUNZIJEVE JEČE. LDU Zagreb", 30. avgusta. O gr6znih razmerah v reških zaporih, kamor zapirajo D* Annuzijeve oblasti naše nedolžne ljudi, opisuje izpoved D' Annunzijeve žrtve, kateri je uspelo te dni pobegniti iz ječe in ki je pri naših oblastih dala na zapisnik nastopno izjavo o teh razmerah: Postopanje v reških ječah z našimi aretiranimi ljudmi je več kot nečloveško. Italijani ne dovoljujejo našim ljudem, da bi dobivali hrano od doma. Pa da in jim vsaj sami dajali hrano. ^Toda pogosto se dogaja, da morajo jetniki umirati gladu in ako bi se jim ne posrečilo dobivati od njih za visoko ceno živil, bi morali tudi umreti od gladu. Toda ne samo, da trpe vsled lakote, udomačeno sredstvo je v ječah tudi pretepanje. Naše aretirance pretepajo na grozovit način. Najpogosteje uporabljajo v ta namen železne palice. Ne mine dan, da ne bi morali koga odpeljati v bolnišnico. Zaradi takega divjaškega postopanja se ne kliče nihče na odgovor. Nekega are-tiranca so tako pretepli v zaporu, da so nm izvili roke in da je še mesec dni tenefe zaradi tega bolehal. N&* verjetno je. ako se pomisli, da morajo vse te muke prenašati naši ljudje in da jih sploh morejo prenesti. Zapirajo jih v bivšo Jelačičevo vojašnico, ki so jo prekrstili v Diazovo vojašnico. Zaprti so v mračnih temnicah, ke se nahajajo dva metra pod zemljo in so polne blata in nesnage. O higieni ni niti govora, ker je vsako prezračevanje nemogoče, in morajo ujetniki opravljati svoje potrebe na tla v temnicah samih. Kadar dele »hrano«, se dele tudi batine z volov-skimi žilami. Naši ljudje, da ne po-mro od gladu, sprejemajo tudi batine, samo da pridejo do te slabe hrane in da si tako podaljšajo trpljenje in da ne pomro od lakote. Vsi aretiranci, ki pridejo v te podzemske kazemate, dobe čez nekoliko dni mrtvaško barvo, ki je ne izgube, ker se v teh ječah nahajajo kali vseh mogočih bolezni. Sprehod se jim dovoljuje dnevno od 8. do 9. dopoldne. Vsakdo, ki pride v jetniške prostore, si mora biti svest, da ne pride več iz tega groba. Mnogi so izginili iz ječ brez sledu. Vse poizvedovanje o njihovi usodi je ostalo brez uspeha in nikdar se ni moglo izvedeti, kam so izginili ti mučeniki. Na desetine naših ljudi je našlo v teh ječah smrt zaradi pretepanja in gladu. Ako se bo kdaj po D' Amrunzijevem odhodu hotela izvesti stroga preiskava, se bo šele videlo, koliko naših ljudi je umrlo rnučeniške smrti v teh temnicah SRBSKA PATPJARH1JA. LDU Beograd, 28. avgusta. Ar-hierejski sabor pravoslavne cerkve iz vse države bo sklican v Beograd dne 9. septembra. Dne 12. septembra bo slovesno proglašena srbska pa-triarhija. Po tem činu se bodo izpolnila vsa prazna mesta vladik. OPERACIJE PROTI ALBANCEM. LDU Beograd, 30. avgusta. »Politika« poroča iz Skoplja, da so po-razporedbi došlih ojačenj izvršile naše čete napad na celokupno albansko fronto, med tem ko so že prej odbile vse napade Arnavtov. Pripravljalna akcija za napad se je pričela včeraj zjutraj ter je trajala ves dan. Strahovito delovanje našega topništva in ostalega orožja je zlomilo sovražni odpor ter omogočilo našim četam zavzeti neprijateljsko postojanko Bu-šterice in vse postojanke proti Karahu in Desatu. ki jih je imel sovražnih zasedene že izza svojih poslednjih napadov. PAPEŽEVO POSREDOVANJE. LDU London, 30. avgusta. (DKU) Po vesteh iz Rima. je papež storil korake v Varšavi in naprosil poljsko vlado, naj poljske čete ne bi korakale čez mejo. Poljska vlada naj pri mirovnih pogajanjih kaže spravljivost. ZA VOJNE UJETNIKE. LDU BerHn, 30. avgusta. (DKU) »Deutsche Allgemeine Zeitung« javlja iz Londona: Zveza narodov naznanja, da je več vlad dalo Nansnu en milijon funtov šterlingov na razpolago, da se dovrši transport 500 tisoč vojnih ujetnikov, ki se nahajajo sedaj še na Nemškem, Ruskem, v Sibiriji in Turkestanu. SESTANEK ŠVICARSKEGA PREDSEDNIKA Z LLOYD GEORGEOM. LDU Pariz, 30. avgusta. (Wolff) »Petit Parisien« doznava iz Oeneve, da se bo švicarski zvezni predsednik Motta v Luzernu sestal z L!oyd Oe-orgeom. — Po vesteh iz Londona, je župan v Corku v nezavesti. Zdravniki so izjavili, da je njegovo stanje obupno. ZAPLENJEN VOJNI MATERIJAL. NA DUNAJU. LDU Dona], 30. avgusta. List »Der Montag« poroča, da je repara-cflska komisija v smislu mirovne pogodbe zaplenila vojno gradivo in opremo, ki se je nahajala v dunajskem arzenaJo. PolHICne oesfl. = Ministrski svet. Pod predsedstvom regenta Aleksandra je bila danes ministrska seja na dvoru. Trajala je od desetih do trinajstih popoldne. Razpravljali so o zunanjem in notranje položaju države ter se je tudi redigirala izjava vlade, ki jo bo podal ministrski predsednik v imenu kabineta na jutrašnji seji narodnega predstavništva. Ldu. ~ Sporazum glede beogr. občin, it prave. LDU. Beograd, 30. avgusta. Po izmenjavi misli med radikalci in demokrati radi nove občinske uprave je bilo določeno, da se radikalni odborniki delegata Pera Jovanovie in Rista Odavič sestaneta z demokratskima zastopnikoma Miložem Savčičem in dr. Kunianudijem. Na sestanku se je dosegel načelen sporazum, da naj bo kandidat za predsednika nove občinske uprave radikalec, za podpredsednika pa demokrat. Predsednik naj bi bil iz srede sedanjega odbora.. Določila tega sporazuma bodo v torek predložena strankinim odborom ter se bo ob tej priliki rudi razpravljalo o kandidaturi oseb, ki pridejo v poštev. =: Državni svet. Iz Beograda poročajo, da se bo začetkom prihodnjega meseca predložil v parlamentu predlog o popolnitvi nekaterih izpraznjenih mest v državnem svetu, da bo mogel reševat administrativno spore in pritožbe proti odločbam oblasti. V držav-nem svetu se bo popolnilo šest mest. Kot kandidati se imenujejo dr. Lujo Vojinovič, dr. Žolger in dr. Ldu. — Pašič šef radikalne stranke. >Novostic poročajo iz Beograda: Radikalci delajo velike priprave za zborovanje svoje stranke, na katerem bodo prvič po z(Jdinjenju govorili o programu radikalne stranke. Pričakuje se, da bo g. Nikola Pašič postal sef stranke, in da bo sprejel tudi predsedstvo glavnega odbora radikalne stranke, kateri posel je do sedaj opravljal g. Stojan Protič. Ldu. — Radikalci zmagali? >Hrvat< javlja iz Beograda, da so pri občinskih volitvah v Srbiji zmagali radikalci in da so dobili večino 20 občin nad vsemi drugimi strankami. Ldu. = Odvzet doktorat izdajicam. Aka-demični senat zagrebškega vseučilišča je sklenil, da se odvzame doktorat narodnim izdajicam Ivi Franku. Vladimiru Sachsu in Emanuelu Garliardiju, ker se nahajajo v tuji službi in delajo z onimi našimi neprijatelji, ki nam odvzemajo našo zemljo in podjarmljajo ter mučijo naš narod. Ldu. = Kriza v beogradski občinski upravi. Dne 28. t. m. je bila v kabinetu predsedstva občine konferenca starega občinskega odbora brez komunistov, na kateri je stari občinski odbor podal demisijo. Na to se je prešlo na vprašanje sestave občinske uprave. Na eni kakor na drugi strani se je pokazala volja, da se čimpreje sklene sporazum. Po izmeni misli obeh skupin so se odločili, da izbero po dva delegata, ki bodo jutri končnoveljavno sklenili sporazum in določili kandidatno listo za volitve nove občinske uprave. Delegata radikalcev sta Risto Odavić in Joka Para-Jovanović, demokratska pa dr. Komanudi in Milan Saskič. O tem, da bi pri ponovnih volitvah izstopih iz mestnega zastopstva, ni bilo govora. Obe skupini menita, da še ni čas, da bi se razpravljalo o tem. — Regentov poset v Bosni. Regent bo uradno obiskal Bosno in Hercegovino v drugi polovici septembra. Uradni spored bo v nekoliko dneh določen v ministrskem svetu. Izdelali ga bodo ministrski predsednik dr. Vesnič, minister Janković in dvorni maršal Dam-janović. — Nase diplom, zastopstvo v Pesti. Naš dosedanji poslanik in pooblaščeni minister v Haagu dr. Milan Milojevič je imenovan za šefa naše diplomatske misije v Budimpešti, ter bo prihodnji teden odpotoval na svoje mesto. Ldu. as: Uveljavljenje predvojnih pogodb. Po členu 234 saintgermainske mirovne pogodbe z Avstrijo stopijo v veljavo one pogodbe in konvencije, ki so bile v veljavi tudi pred vojno. Ldu. = Soc. demokrati v Čehoslovaški. LDU. Plzen, 30. avgusta. V zadnjih dneh so se v zahocuijočeškem ozemlju vršile volitve delegatov za kongres češkoslovaške socijalno demokratske stranke. Volitev se je udeležilo 11.310 članov lokalnih političnih organizacij vseh okrajev ter je bilo izvoljenih 28 delegatov. Oficijelna lista socijalno-demokratske stranke je dobila 10.433 glasov, nasprotna kandidatna lista, takozvane marxistične levice pa 877 glasov. Vsi izvoljeni delegati so pristaši socijalno-demokratske stranke. =3 Za davčne uradnike. Podpisan je velik finančni ukaz, ki je bil izdelan v glavnem ravnateljstvu nten(o . tudi na zapadu. >Le Matin« prinaša poročilo o mali eutenti in pravi o utiskih v Pragi: >Vse časopisje je zadovoljno z dogovorom v Bukarešti, ki je sledil do govoru v Beogradu in ki ojačuje zaveznike ter daja na solidnem temelju pomirljivo politiko ozemlju, ki je tvori v srednji Evropi. Češkoslovaška je odslej zavarovana proti vsakemu zunanjemu napadu in more kakor Romunija in Jugoslavija vse svoje sile posvetiti notranjemu zboljšanju«:. Da bi le hilo res tako! = Statistika o avstrijskih zverstvih v Srbiji. Švicarski profesor dr. Rek , ki se je bavil s preiskavo, avstrijskih zločinstev v Srbiji, je končal svojo statistiko, ki je silno žalostna pa jako zanimiva. V podrinskem okrogu je samo v dveh občinah umorjenih 1300 oseb (994 moških in 300 žensk), ranjenih 116, izginilo jih je 562. Od otrok pod desetim letom je bilo umorjenih 87, ranjenih 15, izginilo 20. Pri železniški postaji v Lešnici je bilo ustreljenih 109 oseb v starosti od 8—80 let. Najprvo so jim Avstrijci izkopavali jamo dolgo 20'm in široko 3 m, potem so jih postrelili s strojnimi puškami in nekatero so zakrili z zemljo še predno so izdihnili. Reiss dokazuje, da so Avstrijci žrtvam parali trebuhe, zažgali jih, obešali na kolce in mučili do smrti, lomili roke in noge, izbadali oči in odrezali spolne ude. Dogodilo se je celo to, da so triletno žensko otroče vrgli svinjam, ki so otroče požrle. Največ zverstev se je pripetilo v času, ko je stal na čelu avstroogrske armadi sloviti general Potiorek. = Koliko jih ni volilo? Po statistiki o volitvah v čehoslovaški parlament meseca aprila je prišlo na volišče od 6,973.000 volilcev 6,198.000. Volitev se torej ni udeležilo 775.000 volilcev in volilk, to je enajst odstotkov. = Sedantag«. Letos ne nameravajo v Berolinu slovesno proslaviti 501et-nico zmage pri Sedanu 2. septembra 1870. >Matin< javlja, da hočejo nekateri pangermanski šolski ravnatelji ta dan zapreti šole, da morejo dijaki svečano misliti na toliko pomembni omenjeni dan. = Poljski poslanik o razmejitvi napram Rusiji. Poljski minister - poslanik v Rimu je izjavil novinarjem, da stoji poljska vlada na stališču častnega in pravičnemu miru s sovjetsko Rusijo. Zato se no sme dvomiti o namerah poljske vlade. O Lord Curzonovi premimi črti je rekel: Ta meja je bila začrtana v Parizu in je v zvezi s sklepi Vrhovnega sveta od 8. dec. 1919. Vrhovni svet je hotel z začrtanjem te meje določiti na vzhodu stalno mejo poljskega ozemlja. Poljska je dobila pravico, organizirati in upravljati te pokrajine. Kar se pa tiče pokrajin vzhodno od te črte, je Vrhovni svet sklenil, da more Poljska te pokrajine zasesti, da se tako oddalji katastrofalen boljševiški režim. — Stambuliski o Grški in boljše-vikih. Francosko časopisje pri občuje izjave bolgarskega ministrskega predsednika Stambuliskega, ki se je mudil v Parizu. Stambuliski je rekel, da je Bolgarija v najboljših odnošajih z vsemi državami, tudi z Grško. Stambuliski upa, da bo Veni zel oso va viada spoštovala bolgarsko integriteto in da se bo z Venizelosovim posredovanjem nehalo sovražno razmerje med obema državama. Za slučaj boljševiške nevarnosti s strani Rusije je izjavil Stambuliski, da ,bodo bolgarski bolševiki brezdvomno za intervencijo v prilog Rusiji. On pa hoče popolno nevtralnost. Da se onemogoči boljševiška propaganda iz inozemstva, se uvede stroga cenzura, obsedno stanje in 6e bo prepovedalo vsako zbiranje čet. = Izpred italijanske vojne sodnije v Trstu. Italijanska vojaka Giovanni Fumagalli, narednik, in Emilio Bue-celli, četovodja, sta bila obtožena, da sta hotela umoriti nekega poročnika, ki ju je zapodil na Idrskem blizu Kobarida, ker sta bila pijana. Tam sta se kregala s poročnikom, Furoagalliju pa to še ni zadostovalo, šel je v vojašnico po svojo puško, se vrnil in počakal poročnika na cesti. Ko je prišel, je streljal nanj in ga tudi raniL Poročnik se je komaj privlekel v vojašnico ter naznanil , kaj ee je zgodilo. Pred sodnijo sta oba izjavljala, da sta bila pijana, teža obtožbe pa je tičala na Fumagal-liju, tako da je bil Buccelli oproščen obtožbe, Fumagalli pa obsojen na 21 let ječe. Dogodek se je izvršil 9. junija lani, torej eta bila vojaka v preiskovalnem zaporu 15 mesecev. — Korošec Josip Zalli je vzkliknil v gostilni v Trbižu, napram navzočim italijanskim vojakom v slabi italijanščini, da je bilo pod Avstrijo mnogo bolje, da so itali-janki vojaki divji in da se bodo morali umakniti takoj, ko jih Jugoslovani napadejo. Pred sodnijo je izjavil obtoženec, da je bil takrat pijan, da pa ne sovraži Italijanov. Obsojen je pogojno na pet mesecev ječe. sjs Praktični Italijani. Francoski listi poročajo tole zanimivost ob priliki odhoda italijanskega parnika >Pie-tro Cal vi« iz Odese: Italijanska ladija je odplula 9. avgusta z 2500 tonami ruskega žita, ki ga je dobila Italija od sovjetske Rusije v zameno za zdravila in kolonijalno blago. >Pietro Calvi< je imel ves dan na jamboru rdečo zastavo. Zato mu ni bilo treba izobesiti parlamentarne zastave, kakor morajo to storiti angleške ladije. Italijanska ladija je z izobešenjem rdeče zastave priznala sovjetsko vlado. Pri odhoda ladje Is bilo na obrežju vse polno ljudstva, ki je pozdravljalo Italijane z rdečimi zastavicami. Italijani so res zelo praktični v svojem svetem egoizmu, zlasti kadar jim gre za lačne želodce. = Llovd George ne gre v Aix-le-Bains. >Daily Express< poroča, da se Llovd George ne bo udeležil konference v Aix-le-Bains. — Odprava obvezne vojaške dolžnosti v Nemčiji. Uradni list nemške republike priobčuje zakon o odpravi obvezne vojaške dolžnosti nemških državljanov. — Nemški komunisti proti Poljski. V Berlinu se je vršila tajna komunistična konferenca, katere so se udeležili zastopniki vseh nemških pokrajin. Na konferenci so se izrekli proti nevtralnosti Nemčije v rusko-poljski vojni in izdali na delavstvo oglas, v katerem se nalaga delavcem dolžnost, da morajo začeti z blokado Poljske._ Iz naSfi kralleolne. — Darilo regentu Aleksandru. > Poli tika« javlja iz Mostara: Prebivaj stvo Mostarja in okolice je pripravilo za dar regentu ob priliki njegovega poseta dragoceno sabljo iz zlata in srebra ter okrašeno z diamanti. Na nožnici so vrezana mesta velikih zmag pod vodstvom regentovlm, na ročaju pa je napis v cirilici: > Kraljeviču naslednikuc, dalje pa v latinici > Verna Hercegovinac. LDU. — Z zagrebške univerze. Na medicinski fakulteti v Zagrebu je imenovan za upravitelja klinične bolnice dr. Leon Vrbanić. Dr. Kari Horvat, Javni redni profesor je umirovljen. I — Masarvk častni doktor. Ban dr. Laginja je odobril sklep akademskega senata zagrebškega vseučilišča, s katerim se predsednik čehoelovaške republike dr. Tomo Masarvk imenuje za častnega doktorja filozofske fakultete zagrebškega vseučilišča. Ldu. — Državna posestva in vojno ministrstvo. LDU. Beograd, 30. avgusta. Finančni minister je odredil, da se vsa žetev iz državnih posestev proda vojnemu ministrstvu. Dosedaj se je žito iz državnih posestev prodajalo na javnih dražbah. Na ta način se je hotelo finančno ministrstvo izogniti težkočam, ki so nastale vsled prodaje na dražbah. Vojno ministrstvo bo dobilo žito po cenah, kakor so v prometu. — Reorganizacija fin. sfazbe T Vojvodini. LDU. Beograd, 30. avgusta. Regent je podpisal ukaz, s katerim se finančni zakon in organizacija finančne službe, kakor obstaja v Srbiji, uvaja tudi v Vojvodini. Ustanovilo se bo tam pet pokrajinskih finančnih ravnateljstev: v Subotici, Somboru, Velikem Bečkereku, Novem Sadu in Vršcu. Sedanja delegacija finančnega ministrstva v Novem Sadu se bo preuredila v glavno ravnateljstvo za vso Vojvodino. — Sanatorij za invalide. Ministrstvo za socijalno politiko je začelo ustanavljati sanatorije za bolne invaB-de. Dosedaj sta bila ustanovljena dva sanatorija. — Za siromašne dijake. Minister za socijalno politiko je v svrbo olajšanja izobrazbe siromašn. dijakov učiteljišč odredil, da se obnovi kredit v vj-šini desetih miKjonov dinarjev v vsvr-ho nabave gotove količine blaga in čevljev za te dijake. Ldu. — Maršal Joffre za srbsko deco. Povodom svojega poseta v Beogradu le izročil maršal Joffre generalu Rašica 15.000 dinarjev za sirote srbskfc dijakov ra 4000 dinarjev društva »Kaplja mlekac. neodreiena domo-Dlna. — Z Goriškega. Iz ftebreH rjO*oča* jo, da je prišla tja pred kratkim stot-nija italijanskih vojakov, ki hoče baje izmeriti neke strategične meje. Kamor so prišli, so vse opustošili in napravili ogromno škodo na drevju in polju. Ko so domačini prosili, naj ne delajo tako, so jim surovo zagrozili, da jih bode hv ternirali in da jim bodo zažgali vas. Strašna je surovost v italijanski armadi. — Ne odnehamo, kakor pravi >Goriška Stražac glede svojih šolskih za* htev v Gorici. Začetek šolskega leta se bliža, slovensko ljudstvo na Goriškem hoče vedeti, kako bo s slovenskimi šolami v Gorici, da se bo vedelo ravnati. Torej, italijanska vlada odloči se takoj in daj nam nazaj naše slovenske šole v Gorici, to ti kliče in od tega ne bc nikoli odnehal kulturni narod slovenski. — Na živinskem semnju v Sežani je bilo 356 konj, 406 goved, 259 prašičev in 20 komadov drobnice. Konj prve vrste stane 500 lir, zadnje vrste 1500 lir, par težkih volov 8000 Ur, krava 4000 Ur, prašič 300 lir, ovca 200 lir. — Italijanske čitanke. Italijani so pričeU tiskati čitanke za ljudske šole na zasedenem ozemlju. Namen teh čitank je jasen. — Italijanski hnjakači v Dalmaciji. Iz Zadra so preko Knina z avtomobilom došli v Šibenik nacionalistični itaUjanski zastopniki Federzoni, Nava in Davanzzati. Tamošnji ItaHja-nasi so jih svečano sprejeli. Federzoni je govoril o >itaUjanstvu< Dalmacije, ki je Italija ne sme izpustiti iz rok. — D* Anmmzto Je Izdelal ostavo, LDU Reka, 30. avgusta. Preko tržaSkega »Pic-co'a« Je objavil D* Annunzfo. da je nova relka ustava. Id Jo le sestavil, že dogotovljena in da Izide z današnjim dnem. 50 izvodov tc ustave bo izročil mestnim občinskim svetnikom, medtem ko bodo ostali ra^dclleni med raz^a društva, časnike, politične In vojaške osebe na Reki ter v Italiji. Nad tem svojim najnovelšim delom je D' Annunzlo pokazal sam zelo vikkc zadovoljno**, 199. štev, •SLOVENSKI NAROD*, ane 1. septembra ltfto. siran 3. Volna proti bolJSeoikotn. LDU Dunaj. 30. avgusta. (DKU) Ukrajinski tiskovni urad javlja iz Tarnova: Ukrajinska armada Pav-lenka, ki se že nekaj tednov bojuje na skrajnem desnem krilu poljsko ukrajinske fronte v vzhodni Galiciji in ki se je po obrambi spodnjega Se-reta in odseka Strvpa v zvezi z poizkusi boljševikov, prodreti proti Lvovu, prebila proti jugu čez Dnjester v prostor Stanislavov — Kolomea. je dne 26. avgusta prekoračila Dnjester v skladu z odredbami, ki jih je poljsko vrhovno armadno vodstvo odredilo kot pomoč Lvovu. Ta armada je za hrbtom boljševiške fronte začela prodirati proti severu v prostor Brzezany — Zlota Lipa do Buczacza (Strvpa), je tam se nahajajoče boljševičke čete nenadoma napadla in jih razbila, vsled česar je omajana bolj-ševiška fronta pred Lvovom do Ho-rodowa. Ukrajinska armada je zajela mnogo ujetnikov, med njimi polkov-ni štab in mnogo plena. LDU. Moskva, 30. avgusta. (Brezžično). Frontno poročilo z dne 2i>. t. m. Pri Brest - Litovsku smo zasedli več krajev sest vrst vzhodno od mesta. Pri Lvovu ljuti boji. V krimskem odseku je bil tVrangel pri Orjehovu. nazaj potisnjen; ob tem smo privedli mnogo ujetnikov in uplenili mnogo topov !n strojnic, LDU. Moskva, 30. avgusta. (Brezžično). Ljudski komisar čičerin je sovjetskemu zastopniku Kamenjevu naznanil, da je po ljutih in težavnih bojih zlomljen odpor Wranglov. Sovjetska armada napreduje v Tavriji kakor tudi v Tamanu. Wrangel se je umaknil na Krim. Položaj v Kuhanu je popolnoma povoljen. LDU. Poznanj, 30. avgusta. (Brezžično). Uradno se objavlja: Zunanje ministrstvo je včeraj prejelo nastopno brzojavko mirovnega poslanstva v Minsku: Poveljništvo zapadne fronte sovjetske armade je v proglasu na prebi- valstvo imenovalo poljsko mirovno odposlanstvo vohune. Ko smo zahtevali zadoščenja, so z lepaki preklicali ono označbo. Menjava kraja v Rigo (za pogajanja) je potrebna. — Nato je poslal zunanji minister Sapieha ljudskemu komisarju Cičerinu brzojavko, v kateri veli, da je treba takoj zameniti kraj za pogajanja, in predlaga Rigo. LDU. Moskva, 30. avgusta. (Brezžično). Ljudski komisar Čičerin je sovjetska zastopnika Kamenjeva v Londonu in Koppa v Berlinu obvestil, da je ruska armada izvršila svoje prestavljanje in znova začela napadati; pri Bialystoku, Brest - Litovsku in v vzhodni Galiciji da je že izvojevala uspehe. Poljaka poročila o velikanskih ruskih izgubah niso resnična. Ruska armada se je morala vsled napada pri Novominsku umakniti. Ob tem je bila parkrat v kritičnem položaju. Izgube so bile neizogibne. Bojna moč armade je sveža. Došla so nova ojačenja. LDU. Moskva, 30. avgusta. (Brezžično). Ob železniški progi Bialvstok-Wolkowijbk smo osvojili več postaj Bjeloveš in nekaj krajev na obeh bregovih Njaske smo zasedli. Naše prodiranje se nadaljuje. LDU. London. SO. avgusta. (Brezžično). Poljsko poslaništvo navaja o poljski ofenzivi nastopne številke: 107.000 Rusov ujetih, 50.000 mrtvih ali hudo ranjenih. 30.000 prešlo na Vzhodno Prusko. LDU. Varšava, 30. avgusta. (Brezžično). Frontno poročilo z dne 29. t. m.: Pri čiščenju ozemlja ob črti Grajevo-Osovec - Bialvstok - Brest Listovsk so nase čete zasedle več krajev. Ob Bugu za nas uspešni boji. Osvojili smo Cho-rol. Navzlic odporu naših čet prodira konjenica Budjenvjeva proti Zamošču. V vzhodni Mali Poljski se razvijajo boji za nas u srodno. Zasedli smo več krajev. LDU. Moskva, 30. avgusta. (Brezžično). Poljsko mirovno odposlanstvo je včeraj ob petnajstih prekoračilo rusko - poljsko fronto. Houi angleški dtsliumsnti o umora carske obitelji. Angleški general Knox je poročal, da pada velik del krivde umora carja Nikolaja II. in njegove obitelji na Žide. Lucien Wolf, upravitelj židovskih založb na Angleškem, pa se uprl tej trditvi, da bi opral Žide. :>Dai!y Tele-graphc je objavil uradno poročilo bivše Kolčakove vlade, ki trdi. da je carsko obitelj v Jekaterinburgu ustrelila tolpa L a t i š e v. Car z obiteljo je bil v obednici, ko so prišli Latiši in oddali salvo. Le velika kneginja Anastazija Nikolajevna še ni bila mrtva; zato so jo pobili s kopitom puške ter jo zabodli. Osemnajst vrst od Jekaterinburga so našli grob in ob njem še razne dra-gotine, križce, gumbe, steznik, broše itd. Razen carja, carice, hčerke in sina so bili 16. julija 1919. ustreljeni tudi srage, kuhar in dvorske dame. Carja je ustrelil bolj še viški poveljnik Jurov-skij, ki je zbrani obitelji prečital smrtno obsodbo. List >Rosija< je prinesel boljševiško službeno poročilo, ki trdi, da je dal boljševiški komisar v Permi zapreti 28 oseb zaradi umora 11 oseb carske obitelji. Med obtoženci so člani boljševiškega sovjeta v Jekaterinburgu, Gruzinov, Jakontov in Malutin ter dve ženski. Umor je organiziral boljševik Jakontov, ki je bil tudi obsojen na smrt ter s sokrivci vred resnično usmrčen. Car je baje pred svojo smrtjo dejal: »Zaradi tega umorstva bo Rusija boljševike preklinjala!« Zdaj prinaša londonska »Times« nove članke o tem umoru. Članki imajo tendenco, naslikati ruski narod kot topo maso brez lastne sodbe, tolpo, ki se daje mirno voditi od prvega pustolovca in ki je nepristopna plemenitim idejam. Skratka, članki naj dokažejo, da je ruska masa danes skrajno barbarska, brez etike in idearbv. Članki dalje dokazujejo, da je Nikolaj Romanov poplačal zločinstva svojih očetov in dedov ter ga niti iz daleka ni po usodi mogoče primerjati z Ludvikom XVI. Francoski nesrečni kralj je bil osebno pristopen liberalni struii in je hotel dati narodu ustavo. Car Nikolaj pa je bil do zadnjega časa popoln avtokrat in njegovo vladanje je bilo nepretrgana veriga nasilstva ter krvavih zločinov. Bil je terorist najgrše vrste, in logično je. da je padel kot žrtev terorja. >Tim.< dokazuje, da je bil umor carja Nikolaja naročen iz Berlina ter da so bili Ljenin, Trockij in tovariši le zvesti izvršitelji ukazov bivšega nemškega vrhovnega vojnega poveljstva. Car da je postal žrtva svoje prevelike zaupnosti v Ruso in nezaupnosti v antanto. Kot sovražnik Nemcev in internacijonale je bil car umorjen,, trdi >Times<. Pri umoru je sodelovalo 28 oseb. od katerih je bilo kasneje nekaj obsojenih in ustreljenih. Gotovo je, da je sodelo-\alo pri umoru več Zidov boljševikov, ki so delovali v zmishi Ljenina, plačanca nemške vlade. Patenti, marke In vzorci. Državni proračun za leto 1920/21 je zelo važen za našo državo. Sedaj je uveljavljen. Obsega pa poleg onega, kar smo navajeni iskati v državnih proračunih, še zelo veliko množino najrazličnejših določb in naprav. Pravcati omnibus ali se boljše romarski voz je, na kojem je našla mesta pisana množica. Težko je bil dostopen in težko je pregleden. Opozorili bi danes na člene 77 in 78, ki govore o zaščiti takozvane industrijske lastnine. Za naše ume van je kratko povedano gre pri tem za novo ureditev varstva patentov, varstvenih znamk in vzorcev (modelov). V tem pogledu je pri nas doslej v novi državi položaj, ki ga ni vzdrževati. 0 tej važni stvari je objavil »Narodno Gospodarski Vestnikc v zadnji številki jedrnat informativni Članek, na kateri opozarjamo. Po členu 77 osnovnih odredb finančnega zakona 1920/21 se kraljevska vlada pooblašča, da-notificira pristop našega kraljestva obstoječim mednarodnim konvencijam za zalcito industrijske lastnine. Po členu 78 se pa pooblašča minister trgovine in industrije, da začasno do donošenja specialnega zakona potom »kraljevske uredbe« ustanovi »Upravo za zaščito industrijske svojine (lastnine)«1 v Beogradu v obliki posebnega državnega urada ter da predpiše sestavo in organizacijo takega urada, poslovni red in postopek, način pridobivanja in izgubljanja pravice do industrijske lastnine (iznajdb, vzorcev, modelov in mark), takse in pristojbine, .nadalje da po pravilniku in naredbi uredi napravo patentnih zastopnikov kakor tudi vse drugo, kar je potrebno za izvršenje takega zakona. Kadar stopi v veljavo uredbe* ki Jo ima x na« slih to določilo finančnega zakona, in kadar začne poslovati urad za zaščito industrijske lastnine, izgube veljavo v celi kraljevini vsi zakoni in zakonski predpisi, ki sedaj urejajo zaščito industrijske lastnine. Tedaj nehajo veljati tudi vsi zagoni, v kolikor so v nasprotju z novim zakonom in novo na pravo. Pri nas prihaja v poštev avstrijski zakon o patentih kakor tudi zakon o varstvenih znamkah in modelih, ki sedaj še veljajo v Sloveniji. Do nove uredbe moramo priti in je želeti, da pridemo čimprej. Ne ugaja pa nam postopanje, ki prihaja v slabo navado, da se zakoni odpravljajo in nadomeščajo potom ukaza in naredb. Mislimo, da tudi to ni prav, če se novi, globoko v gospodarsko življenje segajoči novi davki kratkomalo uvajajo potom proračuna, ki se uveljavlja potom naredbe. Bojimo se, da bodo po tej formuli zmede vedno večje. Vesti Iz Koralne. — Ponesrečena nemška demonstracija. V nedeljo so Nemci nameravali prirediti v Grebinju, ki je sna največjih nemških postojank, zborovanje. Nemcev je prišlo na zborovanje približno 9000, Slovencev pa 4000. Vsled velike udeležbe Slovencev pa sploh ni prišlo do zborovanja. Govoril je le angleški podpolkovnik Hordern, predsednik okrajnega sveta v Velikoveu, ki je rekel, da je ljudstvo pokazalo svoje mišljenje, is ga pozval, naj se mirno raziđe, kar se je tudi zgodilo. Ko se je ljudstvo razšlo, so izginile vse nemške zastave in slavoloki. — Nemški shod v Borovljah. V nedelo so Nemci priredili % Boaovtiah zborovanje. Priprave mm, to zborovanj« ao bile velikanske, vendar pa je zelo slabo uspelo. Udeležencev je bilo približno 1500, od teh 1000 Nemcev. Naši so zadovoljni, da se shoda niso udeležili, ker se je na ta način pokazalo, kako malo Nemcev je v Borovljah. — Streli ob meji. Is Celovca poročajo: Dne 28. t. m. ob 20.45 je bilo oddanih iz vasi Sera j, približno 500 korakov od demarkacijske črte, v smeri proti Hraščam 25 strelov, ki so bili umerjeni proti naši orožniški patroli. narodno gospodarstvo. — Davek na poslovni promet. Finančni zakon nazivlje ta davek »porez na poslovni obrt«. Nemci imenujejo ta davek »Umsatzsteuer*. Plačilo tega davka zadene vsa trgovska, industrijalna in obrtna podjetja, katera so po posebnih pokrajinskih zakonih podvržena plačevanju davka od svojih pridobitnih podjetij. V poštev prihajajo pri nas vsi oni davčni zavezanci, ki plačujejo občno in posebno pridobnino (obrtni davek). Ta davek bo po členu 112 plačevati onim osebam, ki prodajajo blago na debelo ali na drobno. V poštev prihaja tudi prodaja živine, izvzemši drobnico. Davek bo plačati po denarni vrednosti stvarno izvršenih prodaj. Nadalje zadeva davek podjetnike, gradbenike, liferante, aren-datorje, ki sklepajo dobavne kupčije. Za obdačitev prihaja pri teh v postav celotna dogovorjena vrednost prevzetih poslov in dobav. Davek zadene nadalje bankirje in menjalce po številični vrednosti izvršenih poslov. Pri zasebnih izposojevalcih prihaja v poštev skupno izposojena vsota. Pri akcijskih društvih in novčnih zavodih se obdači skupna vsota, izkazana v bilanci kot bruto dobiček. Prosti so pa davka izvozničarii, dokler plaču- jejo izvozno carino, sicer je ekspor-terjem plačati 1 odstotek vrednosti izvožene robe. Davka prosti so dalje poljedelci. Če prodajajo svoje izdelke. Prodala živine, izvzemši drobnico, pa pade pod davek. Končno ne zadene davek Narodne banke'. Uprave fondova v Beogradu, nadalje poljedelskih, konsumnih, produkcijskih in vseh drugih zadrug, ki ne dele dobička, in pa humanitarnih društev, ki ne delajo za dobiček. Davek znaša pri navadnih kupčijah I odstotr1:. pri prodaji lukstirijoznih predmetov ter pri novčnih zavodih 2 odstotka. Kaj je smatrati za luksurijozno blaso, določa finančni minister. Na ta davek se ne bo pobiralo doklad. Razun jav-ni računodaii zavezanih podjetij bo voditi vsem davčnim zavezancem /knjigo o kupu in prodaji blaga, odnosno o objavljenih drugih poslih, ki jih zadeva ta davek. Predpisana bo za to knjigovodstvo posebna oblika. Predmetno kniigovodstvo služi za podlaeo pri odmeri davka. Knjigo bo vsak mesec predložiti pristojni finančni oblasti ter hkratu položiti odpadajoči davek. Novčni zavodi in akoit-ska društva bodo plačala ta davek za leto 1920 po bilanci za 1019. za leto 1921 pa po bilanci za 1920. Za leto 1920 bo polovico dolžne vsote plačati takoj, ostalo polovico pa 15 dni po rednem občnem zboru. Iz teh podatkov se vidi da je zakon kompliciran in za kupčiiski promet zelo nadležen. Vprašanje je, kako bo z onimi kupčevalci. ki ne znajo voditi zapiskov. Tudi upravljanje tega davka bo dalo težko delo. Dvomimo, da bodo celo naši finančni uradi mogli zmagati nove, velike posle. Zakon, ki globoko poseže v kupčiiski promet, je kratkomalo dekretiran. O uredbi in o možnosti izvedbe se ni vprašalo nikogar. Ja teram a ti plačaj! Dnevne nesff. V Ljubljani. 31, avgusta 1920. — Prevrat v mišljenja v Celovcu. »Mir« poroča iz zanesljivega vira: »V celovškem občinskem svetu se je stavilo na odbornike tajno vprašanje, kakšno stališče bi zavzeli, ako bi se predlagal Jugoslaviji kompromisni predlog, »da bi se izognili kolikor toliko dvomljivemu plebiscitu in rešili vsaj severno dravsko obal.« Tudi mi smo dobili vesti iz Celovca, ki zatrjujejo, da se je v zadnjem času izvršil presenetljiv preokret v mišljenju pretežne večine ce- j lovskega prebivalstva. Vse, kar misli trezno v Celovcu, je prišlo do prepričanja, da je cona B za Avstrijo definitivno izgubljena in da bo Celovec gospodarsko uničen, ako ostane pod Avstrijo. Zato ni izključeno, da doživimo pri glasovanju v coni B, zlasti v Celovcu veliko presenečenje, to tembolj, ker se je v zadnjem času znatno spremenilo tudi razpoloženje v uradniških krogih vsled vesti, da je Jugoslavija pripravljena v svojo službo sprejeti tudi domače koroške uradnike, ki so nastavljeni v Celovcu. Bomo videli, ako so Celovčani že res sprevideli, da čaka Celovec v Jugoslaviji najsijajnejša bodočnost, v Avstriji pa gospodarski pogin. — Koliko je bilo Sokolov v Mariboru, Prejeli smo tole pismo: »K poročilu o sokolskem zletu v Mariboru bi pripomnil, da je bilo Sokolov v kroju čez 4000. Naj g. poročevalec primerja število telovadcev, ki so nastopili pri prostih vajah s številom pri sprevodu, pa bo takoj videl, da se je zmotil skoraj za polovico. Tudi glede članic se mi vidi število znatno premajhno, najmanj za 1000.« — Odhod ministrov iz Maribora. Včeraj popoldne sta se odpeljala iz Maribora ministra dr. Vekoslav Kukovec in £ika Rafajlovič ter podpredsednik Narodnega predstavništva dr. Ivan Ribar. V imenu Sokola je pozdravil pred odhodom ministre dr. Sernec. — Srbski in hrvatski Sokoli so se odpeljali iz Maribora včeraj zvečer: Na kolodvoru jih je pozdravil dr. Ljudevit Pivko, kateremu je odgovoril v slovo starosta osješke sokolske župe. — V Ljubljano je prispel bivši član naše mirovne delegacije dr. Oto-kar Rybar, kisev kratkem preseli na Dunaj, kjer mu je zagotovljeno odlično mesto ori našem poslaništvu. — Razmejitvena komisija t Mariboru se napoti jutri z avtomobili v Vuhred in odtam na konjih k Sv. Duhu nad Falo. — Habsburški agenti ▼ Lfabfla-nl? Iz zanesljivega vira se nam poroča, da so trotovi elementi začeli plašiti celo resne m zavedne ljudi, češ Jugoslavije bo kmalu konec, potem na pride zooet Karel? Obenem pomiluje jo zash'ženo usodo Habs-bnržanov fn nravljo. da bo ftsfr kon-stituanta odločila, če ima Karel še pravico do naše zemlje. Take neum- ■ ne in nezmiselne govorice širijo celo ■ lMJe, Id so v državni službi. Nt va- me, ali je le slučaj, ali kaj, da se širijo take govorice baš v deželnem dvorcu, kjer je paše val svoje dni dr. Šusteršič. — Javna razsvetljava. Prostor pred glavnim kolodvorom, ki je bil do zadnjega časa uprav po balkansko razsvetljen, je dobil sedaj za silo dve veliki petrolejski svetilki na visokih kandelabrih. V kratkem bo pa mesto teh svetilk upeljana električna razsvetljava, za kar bi bil že skrajni čas že z ozirom na to, ker bo še pred zimo zvezan centrum mesta po podaljšani Miklošičevi cesti do ceste na južno železnico. Tudi glede olepšave v tem delu mesta bo treba z upravo južne železnice govoriti, kajti upravni svet j. ž. je pod Avstrijo Ljubljano preziral in zanemarjal v enem kot drugem oziru, da je bilo škandal. — Nezglašeni tujci in židie. Na »škofovem« je dvoje hiš, kjer se kaj rad sprejme kak tujec v prenočevanje. Z večernimi in nočnimi vlaki prihajajo tuji agentje, trgovci in veriž-niki, ki prenočujejo v zasebnih hišah, ne da bi bili seveda za čas bivanja tu policijsko zglašeni. Nekontrolirano hodijo čez dan po mestu po svojih »poslih«, zvečer pa zopet nemoteno odpotujejo v Zagreb. Avstriio in drugam. Nadzorovanje tujcev je pri nas zelo površno, gotove zasebne stranke pa vse premalo vestne in preveč — lakom ne! — Most čez Lhiblianlco med Opekarsko cesto in Prulami je dograjen in izročen javnemu prometu. — V PHberku se nastani tržaški odvetnik dr. Juro J a n in odpre svojo odvetniško pisarno v prostorih, kjer jo je imel preje pok. dr. Sušnik. — Iz zdravniške službe. Za okrožnega zdravnika v Ormožu je imenovan dr. Anton Horvat. V celjski bolnici je imenovan za prima-riia kirurgičnega oddelka dr. S t e i n-f e 1 s e r, za sekundarna na medicinskem oddelku pa dr. Janko Rak. — Za načelnika okrajnega zastopa v Gornjem Gradu je bil izvoljen veleposestnik Martin Z i d a r n v Šmartnem pri Bočni. Prejšnji načelnik župnik Decorti na Ljubnem je odstopil. — »Slov. dli zadruga v Pragi« daje Informacije glede študija v Pragi ob uradnih urah. razen nedelj, vsak dan od 15. do 16. ure v pritličju kr. višje realke. Vhod na dvorišču. — Zborovanje Interesentov za železnico Maribor — Murska Sobota se vrši dne 26. septembra 1920 pri Sv. Lenartu v gostilni pri Arnu-žn ob 11. dopoldne in ne 9. septembra, kakor ie bilo pomotoma razglašeno v nekaterih listih. — Od^rltie soomHske nlošče n. S**?ii«^v* Skrabca. Dne 12. septembra 1920 se vrši v Hrvači nri Ribnici slavnostno odkritie soomm-«*e plašče p. Stanislava ?kr*boa. Slavn^st s^ nrične ta^oi po prihodu dopoldanskega vlaka Hrvača le oddaljena pet minut od Ribnice. Oosne se potem lahko odpeljejo z večernim vlakom nazaj. Pri slavnosti sodeluje godba. Natančnejši spored objavimo pravočasno. Pričakuje se obilne udeležbe. — Upravni komisiji tehnični^ fondov v Ljubljani Objavljamo ta-le dopis: V septembru t. 1. se snide zopet upravna komisija tehničnih fondov v svrho razdeljevanja podpor potrebmm tehnikom. Naslovni komisiji na r niam. da so preteklo leto uživ; -iooro tudi ljudje, ki prvič niso i . neobhodno potrebni in katerim je bilo vse prej na mislih kakor študij. Vsled tega bi predlagal, da se onim revnim in marljivim tehnikom, ki svoj napredek pri študiju res lahko dokažejo z izpričevali, nakloni vsaj toliko, da si bodo lahko plačevali hrano in stanovanje. Pri tem je namreč treba upoštevati, da so se skoro vse cene povišale od lanskega leta za 100 odstotkov in da s 300 kronami, katere so v najboljšem slučaju za Ljubljano dobivali, ni mogoče shajati, posebno pa, če opomnim, da jih je več, ki so samo na to podporo navezani. — Maturanti ljubljanskega učiteljišča iz leta 1910 praznujejo desetletnico 3. septembra v Kamniku. Zbirališče: restavracia Kenda (ob pol desetih). Popoldne izlet v Bistrico. Primožič. — Kje je Društvo za varstvo živali? V petek popoldne je gnal po Sv. Petra cesti proti Zmajevemu mostu neki mesarski vajenec par volov in jih suval v vamp in stegna s palico, ki je imela na koncu kovano bodico. Ko ga je neki pasant zaradi tega mučenja primerno grajal, se je prav po mesarsko surovo nad njim zadri: »Kaj te to briga?!« — Te podivjanosti mora biti v Ljubljani konec! — Ljubitelj dolarjev. Dne JI. junija 1920 je šla Ana Kuhar z Vrtače v Novo mesto menjat amerikanske dolarje, pa jih ni menjala, ker ji Je bil naročil oče da jih ne sme dati izpod 90 K, ponujali pa so ji le po 70 K. To je pripovedovala v železniškem vozu, kjer sta se vozila tudi dva muslimana: Muhamed Srdanovič in Ah-med Tabaković. ki sta poprej »radila u dolarima« v Ljubljani. Pozorno sta poslušala Kuharjevo in z veliko ljubeznijo gledala njeno denarnico, ki je tako zapeljivo kukala iz njenega; nredpasnikovega žepa. Bila sta pravi blizu Ane Kuhar, ko zavozi vlak y, dole Semički predor. Vlak plane iz predora in že je na semiški postaji.1 Kuharjeva izstopi in se potiplje za žep, pa denarnice ni bilo več V; njem. Ker je imela v denarnici jPj bankovec za 10 dolarjev in za 30 K našega denarja, je znašala vsa izguba; 750 K. Slučajno sta se pa vozila v; istem vozu metliška orožnika Lipov^j ščak in Petrca. ki sta med vožnjo, preiskala oba Še mlada Muslimana i in našla pri Srdanoviču na komad natanko prav tiste bankovce, ki so bili vzeti Kuharjev!. Imel je ta denar popolnoma zmečkan v enem žepu, svoj lastni denar pa lepo zravnan in zložen v drugem žepu. Srdanovič se je izgovarjal, da je tržil v Ljubljani z dolarji in da ima od tam ta denar. Oddali so oba v sodne zapore v Črnomlju, od tam pa v Novo mesto. Kasneje so našli med tračnicami prazno denarnico, ki jo je vrgel menda storilec v stranišče voza. Najbrž imata oba Muslimana še kaj drugega na vesti. — Porotni slučaff v Novem mestu. Pri tretjem porotnem zasedanju, ki je pričelo dne 30. avgusta t. l.f pridejo na vrsto sledeči porotni slučaji: dne 30. avgusta Erik Terpo-« titz, tatvina, in. Jakob Pavlošič ter Anton Malnerič, rJbsilstvo. Dne 31. avgusta France Horvat, uboj; dne 1. septembra Fran in Slavo Pintar, tatvina, in dne 2. septembra Jože Lon-čarič, uboj lastne matere. Morda pride kasneje še kak slučaj zraven. — Tržaški tatovi — po dva iti trije — se klatijo zadnje dni po Ljubljani. Zadnjo nedeljo popoldne so se potikali trije tudi po ljubljanskem gradu. Govore ti napol tiho laški, drugače na se vedejo drzno in premeteno. Vozijo se baje sem in tja tudi s kakim avtomobilom. Kdo kontrolira vse tiste tržaške »trgovce« na avtomobilih?! — Smrtna kosa. Umrla je v nedeljo Strban Marija, učenka državne obrtne šole. Pogreb bo v torek ob pol 18. uri k Sv. Križu. — Zobozdravnik dr. Janežič Iv. ordinira od 1. septembra naprej vsak dan na Bledu, vila Rikli. Knltnra. — Ruske predstave v našem sled a H-SCu. Te dni se vrSI v dramskem gledališču ! petero ruskih dramatskih predstav odličnih ruskih umetnikov. Hrvatski m srbski listi so prinesli Izredno ugodne kritike ter stavilo ruske umetnike za vzg'ed vsem :no-^ ^-p—j—i Rmetnftaat V družbi, ki Šteje nad 30 oseb, je več prvovrstnih igralk In Igralcev, ki so v Reosradu In Zagrebu Izzvali viharje navdušenja ter jih je občinstvo obsulo z odlikovanji in celo s 1 darili. Tudi nilh repertoar is 4. stran. u- .SLOVENSKI NAROD-, dne i. septembra ii*2u. 19^. ste>. 2animiv in umetniški. Ker je za vsako igro izdana vsebina v slovenščini ter govore umetniki zelo lepo ruščino, jih bo lahko razumeti. Prvič imamo na slovenskem odru popoln ruski dramski ansambl, zato ne dvomimo, da se vabilu odzove naše občinstvo v naj večjem številu. — Skupščina jugoslovenskega Igralskega udruženja sev bo vršila na predlog tehničnega ravnatelja Narodnega gledališča v Skoplju Milorada Petroviča prihodnje leto na Vidov dan na Kosovem polju. Ude-teženci skupščine in gostje bodo na Kosovem stanovali v posebnih šotorih in uprizore pod milim 'nebom igro »Boj na Kosovem«. Gospodarske nesli. — Seminar za kmetijsko - gospodinjske učiteljice se otvori na kmetijsko gospodinjski šoli v Marijanišču s pričetkom novega šolskega leta t. j. 15. oktobrom t. L V seminar, ki je enoleten, se sprejmejo ljudskošolske učiteljice, ki so kmetskih starišev, ki delujejo zunaj na deželi in imajo že večletno prakso. Za oskrbo v Marjanišču jim bo plačevati za enkrat po 660 K mesečno. Prošnje za sprejem je vlagati zadnji Čas do 10. septembra t L z navedbo starosti, stanu starišev, dovršenih šol in dosedanjega delovanja. Za potrebne šolske dopuste bo v seminar sprejetim učiteljicam prosilo poverje-nifctvo za kmetijstvo. — Prepoved nočnega dela v pekovski fn kolačniški obrti traja od 21. ure zvečer do -4. ure zjutraj poleti in do 5. ure pozimi. Za poletni Čas se smatra od L maja do zadnjega dne septembra. Po tej prepovedi so izvzeta pripravljalna opravila (kvas, kurjenje peči) v toliko, da se smejo pričenjati eno uro. in pol pred začetkom skupnega dela. Izključeni so vajenci, mladostne pomožne delavne osebe in delavke. Ta naredba je bila objavljena v št. 09 Uradnega lista z dne 27. avgusta 1920 in le stopila naredba takoj v veljavo z dnem razglasitve in je kot dodatek k naredbi, ki je izšla lansko leto v Uradnem listu št. 163 z dne 24. novembra 1919, ki pravi v paragrafu 5 sledeče: Prestopke te naredbe Kaznuje politična oblast I. stopnje z denarnimi kaznimi do 1000 K ali z zaporom do 3 mesecev. Ako prestopi naredbo obrtnik, se more razen tega odrediti, da se mu odtegne obrtna pravica, če so dani pogoji paragrafa 133 b, odstavek L, lit a, obrtnega reda. — Konferenca železniških uprav. LDU. Beograd. 29. avgusta. Meseca septembra bo v Bernu konferenca vseh železniških uprav v Evropi. Na konferenci se bo razpravljalo o vprašanju prehoda železniških voz iz ene države v drugo, eventuelno se bo tukaj izdelala mednarodna konvencija za vporabo železniških voz v mednarodnem prometu. — Konflikt med južno in državno železnico. LDU. Ljubljana, 30. avgusta. Obratno ravnateljstvo južne železnice javlja dodatno k svoji zadnji objavi: Ker je državna železnica poravnala le del svojega dolga in s tem še niso odstranjene težkoče za prihodnje mesece, je južna železnica odredila, da stopi frankaturna obveznost in uki-njenje predujmov pri povzetjih in pošiljkah na postajah državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev šele 15. septembra t. 1. v veljavo. — g Trg. pogajanja s Češkoslovaško. Odložena so pogajanja s trgovskimi delegati češkoslovaške vlade. Pogajanja so prekinjena, ker češkolo-vaški delegati še niso prejeli posebnih navodil. Ldu. — Slovanska banka. S češkoslovaškim kapitalom "se bo te dni ustanovila na Dunaju slovanska trgovska banka. Borze. LDU. Curih, 80. avgusta. Devize: Berlin 12.30, Holandija 195.25, Nev York 608, London 21.70, Pariš 42.40, Milan 2S.20. Bruselj 45.25, Ko-danj 87.50, Stoekholm 123.50. Kristija-nija 86, Madrid 91, Buenos Aires 230, Praga 10.20, Beograd 22. Zagreb 5.50, Budimpešta 2.60. Dunaj 2.S0, avstr. žigosane krone 2.80. LDU. Zagreb, oO.avgusta. Devize: Berlin ček232—330, Berlin izplačilo 23S—240. Italija 5G0—565, London 380 do 0. Nev York 113—113.80, Pariz 800—810. Praga 195—198. Bviea 1750-0, Dunaj 45—45.50. Valute: Dolarji 112 — 113.50, avstrijske krone 42—13, carski rublji 135—140, francoski franki 735— 0, napoleondori 410—410. nemške marke 230—233. rumunski le j i 245—250, italijanske lire 520—0, angleški funti 0—420. češkoslovaške krone 0—195. LDU. Dunaj, 30. avgusta. Devize: Amsterdam 7600. Berlin 517.50. Bukarešta 0, Curih 38.50, Kristijanija 35.25, Kodanj 34.75. Stoekholm 4900. Valute: nemške marke 513.50, rumunski leii 190. bolgarski levi 375, švicarski fran- ki 3825, francoski franki 1725, italijanske lire 1130, angleški funti 820, ameriški dolarji 235, carski rublji 280. Kurzi v prostem prometu: Zagreb 212—232, Budimpešta, plačilo v denarju poštne hranilnice 100—112, plačilo v žigosa-nik kronah 100—112, madžarske žigosane krone 100—112, Praga 416—412, Varšava in Krakov v poljskih markah 99—111, čehoslovaške krone 5000taki 414—440, manjši bankovci 414—440, novi dinarji 910—960. LDU. Praga, 30. avgusta. Devize: Beograd 223, Dunaj 23, Zagreb 54.50, Valute: dinarji 219, avstrijske krone 22. Izpred sodtSča. Tatvine in porota. Jesensko porotno zasedanje je 30. avgusta, v ponedeljek dopoldne pričelo z razpravami pred ljubljanskim deželnim sodiščem. Kratek pogled v ra2pravni program do 14. septembra kaže monotono, toda socialno težko sliko. Na dnevnem redu razprav so izključno same tatvine. 2e tekom zadnjega porotnega zasedanja se je v pravniških krogih živahno razpravljalo o vprašanju glede »tatvin«, to je, da bi se znesek povečal in da bi pred poroto došli samo veliki slučaji tatvin. V Trstu so to vprašanje rešili radikalnejše. Tam so sploh Izločili vse tatvine Iz kompeten-ce porotnega sodišča. Statistika tatvin nas sili, da resno razpravljamo to vprašanje tudi iz povsem .materieluih ozirov, kajti porota bi bila potem zelo razbremenjena. Tatvina volov. Jože H a b e, sin koča-rice, stanujoč v koči tik demarkacijske črte, se je bavil samo s tihotapstvom, upajoč na hitro obogatitev. Njegova koča mu je bila za te posle zelo pripravna. Meseca februarja t. 1. je- s pomočjo dveh tovarišev ukradel iz hleva posestniku Francetu Mesu \& Zaplane 24.800 vreden par volov. Vole je srečno iztihotapil preko meje ter jih prodal nekemu mešetariu za 3550 lir (tedaj okoli 35.000 K). Pred poroto je bil v ponedeljek obsojen na 15 mesecev težke ječe. Nevaren tat. Za kriminalista je podučen slučaj Filipa Kirchba umerja iz Štor pri Celju. Kirchbaumer je lep, mlad, inteligenten človek, po poklicu — livar, samozavesten. V Zagrebu je pričel po naključju karijero zločinca. Potem se je po Sloveniji preživljal skozi več mesecev samo s tatvinami. V Mariboru je kradel kolesa. Ljubljanska porota ga je obsodila na pet let težke ječe. Današnja porota ponovno razpravlja o veliki tatvini na kolodvoru drž. železnice v Medvodah, o kateri so že pri zadnji poroti obširno poročali. Turisti ka In sport. — Iz Maribora In Zagreba pride tudi nekaj konj - dirkačev k dirkam na dan 5. in 8. septembra v Ljubljano. Z Ljutomer-čani skupaj podo postavili prav lep in dober konjski materijal pred štarterje. Pa tudi iz ostale Slovenije ic priglašenih lepo število konj. Tekme bodo prvovrstne. k — Opozarjamo na notico glede udeležbe LlutomerČanov pri dirki na dan 5. septembra. V vsporedih so se izvršile male spremembe a) hest-dirka se vrši na daljavo 1600 m; b) ocenjevanju vozov se doda še ena točka in sicer za dVovpreine kočije, vozijo gospodje ali dame, vloga 100 K; c) stojišče na dirkališču ima samo en prostor. Cene so sledeče: pristop na dirkališče 10 K, sedež na tribuni 35 K. — Osem Ljutomerčanov, kmečkih ko-njerejcev se bo s svojimi doma vzgojenimi konji udeležilo trabdirke, ki se vrši na dan 5. septembra t 1. na vojaškem vežbališču v Ljubljani. k — Prva dirka z motocikli v Sloveniji in gorsko prvenstvo 1920. V nedeljo se je vršila na Vrhniki prva dirka z motocikli, prva v Jugoslaviji sploh, ki je imela lepo število udeležencev. Startna lista je obsegala 21 prijav. Vozili so v 4 skupinah, razvrščeni po motornih silah po strmih in ostrih serpentinah med Podlipo in Smrečjem. Krasno je bilo gledati motocikliste, kako sigurno so jemali ostre in nevarne kurve, seveda ne vsi, ali vsi z uspehom. Najboljši čas na 8 km je dosegel Bare-šič na Wanderer 4 PH v 11 min. 22 sek. V prvi skupini do 2 3 četrt HP je bil prvi Kordon, Cerknica na 2 3 četrt HP v 17 min. 13 sek., drugi Goltes, Ljublj., na Puch 23 četrt HP; v drugi skupini do 3 HP je bil prvi Satler, Zagreb, na Bianehi 3 HP v 13 min. 51 sek., drug Borosek, Zagreb, na Huin-ber v 11 min. 41 sek., tretji Zaloker na Borgo v 15 min. 27 sek.: v tretji skupini do 4 in pol HP: prvi je bil Bare-šič, drupi Wolf na Wanderer 4 HP v 11 min. 24 sek., tretji Hraecan, Zagreb, na Wanderer 4 HP v 12 min. 17 sek., četrti Svetlič. Ljubljana, Puch 3 in en četrt HP v 12 min. 58 sek., peti Baraga na Puchu 3 in pol HP v 15 min. 24 sek. V četrti skupini nad 6 HP je dosegel Ogrin na Standardu 9/12 HP v 12 min. 11 sek. Dirka je uspela nad vse pričakovanje in je Športni zvezi na oživitvi teda sporta le častitati. Nezgode ni bilo nikake, kar je pri nevarnosti ceste in pri dejstvu, da so bili vsi motoeikluti razven dveh, prvikrat pri dirki, gotovo razveseljivo. Pred to dirko se je vrSila na isti cesti kolesarska dirka za gorsko prvenstvo Slovenije za leto 1920. Startalo je 23 dirkačev. Prveu-i stvo je dosegel koroški prvak Šolar v 23 min. 51 sek., drugi v lahki skupini je bil Siard v 23 min. 56 sek., tretji Šiškovič v 24 min., četrti Nardin v 21 min. 48 sek., peti Zanoškar v 25 min. 34 sek. V teški skupini je bil prvi Bu-tinar v 24 min. 40 sek., drugi Krizman Lad. v 24 min. 46 sek., tretji Perdan v 27 min. 46 sek. V skupini seniorjev je bil prvi Nosan v 30 min. 50 sek., drugi Bizjak v 32 min. 53 sek. Obe dirki je vodil naš vztrajni, neumorni športnik g. major Jaklič. Ilustrovani tednik »SporU prinese v sobotni številki obširno poročilo in interesantne slike. Društvene vesti In prireditve. — Pevsko društvo »Slavija* VIČ-Glince vabi vse člane in članice na svoj družabni večer, ki se vrši ob priliki prve obletnice društva, v torek, dne 31. avgusta t 1. ob pol 9. zvečer v restavraciji Amerika na Glincah. k Poizvedbe. — Isti gospod, kateri je občeval v petek 27. avgusta pop. ob 3.—4. ure z mnnoj pri Narodni tiskarni na ulici prosim naj blagovoli svoj con. naslov sporočiti. Juri Jenko, trgovec, Skofja Loka. Dotični jjosnod, ki je poslal gdč. iz Švice v Sp. šiško, naj se blagovoli oglasiti v par dneh istotam. Neka ženska je izgubila 30. t. m. od Begun j-Borovnica-L j ubijana bankovec za 4000 K. Ker ni bila njena last se prosi poštenega najditelja da vrne proti dobri odškodnini na upravo tega lista denar. G! n vrti urednik: Rasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik: Božidar V o d c b. ProdaielniSHo onnno. staro, doiro olresjeno, proda po nizki c e b i Franc Florjančič, Dravi: e pri Ljubljani štev. 30. 6600 Elegantna lahka kočija se proda. Kolodvorska ulica 25, Ljubljana. 6460 mm io kante od ameriikega pe troleja kopi Sever a Knmp.. Ljubljana. 6590 Stanovanje se išče za učenca trgov- tsn fnlfl v DoIiši Pod strogim Sn" SlIlL nadzorstvom, najraje pri kakem učitelju. Ponudbe na L MI K U S, trgovec, Rečica ob Paki. 6586 Drva. Drva. Vabilo na Kmetske posolite ljubljanske okolice, reg. zadr. z o. z. v Ljomjeni ki se vrši Sne 16. septembra 1920 ob 3. uri popoldne v posojilniški pisarni, Dunajska cesta štev. 18. Nova partija gonilnih rmenov došla. Dobavlja: ..Prava'* lesna trgovska In industrijska delniška dražba Maribor. DNEVNI RED: 6599 Meščanska korporacija v Kamniku proda v petek, dne 3. septembra t I. ob 10 uri potom javne dražbe na lesnem skladišču na Stabovici okrog 100 sež-njev mehkih lepih in škart drv, trde in mehke kl2de, odpadke od hlodov, kraj-rfke, žamanje in škart hlodov. 6589 išče proti dobremu plačilu res dobro močno hrano. Ponudbe pod »Močna hrana/ 6608« na upravo lista. 6608 Prodam ali zamenjam %JXČ£ toaparat 9X12, Anastigmat z dvojnim izvlečkom in vsemi potrebščinami. Naslov v upravi lista. 6596 fnln Rni s/4 s futralom se za 1500 K IBli), proda. Ponudbe pod „Ćelo/6601" na upravo Usta. 6601 Proda se vet zimskih ženskih oblek. Naslov v upravi. 6602 Frmaf kratkodlak tiger. 1 leto star, riliiul, sobna dresura, se proda. Pojasnila daje Kriiaf, filmska e. 5. U. 6595 Prodajalo se n ^? ££Ž£S£ naprej nekaj starega pohištva v dobrem stanju (3 posteljnake, 3 omare za obešanje, 3 omare s predali, 4 pernice in druge manjše predmete). Poizve se v Tacnu v gostilni pri Koširju. 6612 ŠKROB 00 ao to ofotken i kristali na vagone nuda za odmah F. žtičar, impotKrjort Bjelovar. Knjigovodja in korćspondent z večletno bančno prakso išče mesta s 1. septembrom. Ponudbe pod ^knjigovodja 6563" na upravo lista. Rodbinska penziona rasasS gimnazije z nemškim poučnim jezikom v Ljubljani pri slovenski profesorski ali učiteljski rodbini brez hčera. — Ponudbe s pogoji pod »Lekarnar K. R. 6521 na upr. »Slov. Naroda«. 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo ravnateljstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev letnega računa. 5. Razdelitev čistega dobička. 6. Volitev predsednika, podpredsednika m treh članov načelstva. 7. Volitev treh članov nadzorstva. 8. Predlogi zadružnikov. V Ljubljani, dne 30. avg. 1920. Na občnem zboru Kranjske deželne vinarske zadruge v Ljubljani, r. z. z o. z., dne 22. marca 1920. se je sklenila razdružba in likvidacija zadruge: Likvidatorjem so bili izvoljeni: dr. Marko Natlačen, odvetnik v Ljubljani, Josip Gogala, ravnatelj Slovenske trgovske šole v Ljubljani in Matija Škerbec, stolni vikar v Ljubljani. Upniki se pozivajo, da prijavijo svoje terjatve zoper zadrugo pri imenovanih likvidatorjih najkasneje v enem letu po tretji priobčitvi te objave v listih. Ljubljana, dne 27. avgusta 1920. 6555 liačelstvn. iHROVAT&KOMP. LJUBLJANA VtCOVA U L. 6 H ROVATPORT Nudimo Ia. kranjski laneni in pristno laneno olje v vsaki količini, po najnižji tov. ceni. Za poštne pošiljatve prosimo po mogočnosti dopo-slati embalaže. 6447 jedini stručni list u Jugoslaviji. Izlazi svakog 1., 10. i 20. u mjesecu. Suradjuiu nali prvi stručnjaci. Pretplata godišnje K 60-—. Adre- S sar industrije drva. Cijena K 15—. JS Zagreb, Strossraaverova ulica br.6. Sat aicaliKielHii!) Soda bikarbona! Slaščičarji in medičarji zahtevajte cene! Drogerija Sanitas, Celje. 5000 do 6000 kroo pieskrbi v mestu stanovanje obstoječe iz 2 do 3 sob, kuhinje in pritiklinami. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod .Preskrba/6569". Proda se 25 — 30 vagonov lepih zdravih debel, dalje bukove, hrastove, brestove orehove, česnjeve hlode, dalje ca. 600 ko sov smrekovih do 6 m dolgih in 8 cm debelih smrekovih drogov Maribor, Maver, Aleksandrova c. 75 6614 Ženitna ponudba! Vdovec s polrailijonsklm premoženjem, star 40 let, poštenega značaja, s 3 otroci v starosti 6— 12 let, se želi seznaniti v svrho ženitve s polteno žensko staro 30—38 let, ki naj bi bila trgovsko naobraiena. Vdove brez otrok niso izključene. Resne ponudbe z natančno navedbo življenskih razmer na upravo tega lista pad »Bodoča sreča/6597«. 6597 Konjak stari vinski je pri slabosti vsled starosti, pri težkočah v želodcu in pešanje moči pravo življenje za vzbujajoče sredstvo. Dva litra pošlje franko v najprej poslanih K 195.80. 1 liter za K 108 Beoei Hertt, veleposestnik, grad Oo Hč pri Konjicah, Slovenija. 6592 Ima demo ii vesti mnogo stolarskih radnja (mliankih M) medju inim 60 jednostavnih stolova. 20 ormara, 300 ladica itd. pa bi podie-lfli gornje poslove. Ponude pod: ,Stt" Urija list" aa: Bleekaer** zavod z* oglaiifinje, Zagreb, Jarjetska si 31. 6010 - T^uljc - kratkočasne zgodbe, spisal Blaž Pobila NajzabavnejSe berilo za samske in po ročenel Cena s pošti no K 1050. Na roča se v Narodni knjigarni w UaMJaaL Sušilne aprav® z dnevnim obratom do 20 000 kg, z vsemi pomožnimi stroji, se takoj dobavljajo. Posebne prikladne za sušenje in rezerviranje sočivja in sadja, krompirja, repe itd. Za velike nanrave po-set inženirja brezplačen. Paal Likam. Wln IV., ScboenHronserstr. 7. Spretniki zastopniki se spreiemajo. 6610 fr. Mino J Oo. Sradtamhof (laiarslo) prevzemata nakup strojev, motorjev, čolnov, orodja, vrvi, drobnarije, barve za sukno, pisalnih potrebščin in množi nskib predmetov iz Nemčije. Ugodna prilika za utovorjenje na ladjah Ponudbe na gorajšnjo adreso. 6591 500K v zlatu I Itleoerljo u najem dobro idočo vzamem takoj na prometnem kraju. 500 K nagrade tistemu ki mi pove za tako mesarijo. Naslov: Ladorlk Krna trave Rožna dolina. 6596 Intallgantna gospodična ki govori perfektno nemški, izurjena v šivanju ae ifče k trem otrokom v starosti 14, 12 in 8 let za 15. sebem-ber as Hrvatsko. Prednost imajo francoščine zmožne. Pismene ponudbe pod šifro .Daaersde Steile/6613" na oprav Slav. Naroda. 6613 Prevzel sem zastopstvo prvovrstnih tvornic: nudim elektrotehnični materija), betonsko železo, različen železni materijal in motorje. Zahtevajte ponudbe Gjorgje Grujic Beogra), JHiktina n115. manufakturne stroke srednih let se takoj sprejme pri tvrdki Franc Matheis-ovi Nasledniki v Brežicah. Ponudbe z navedbo plače 6554 T^Fdka Ivsn Rebeh, sprejme več ključavničarjev, ki so vesčakl v izdelovanja tehtnic. 6439 Venecijanski jarem, brez lesenih se proda. Na ogled je pri M. Vrečko, Polzela, ki da potrebna po-asnila. 6517 Srednje kmečko posestvo z vinogradom im lesom blizu severne meje v Jugoslaviji okraj Maribor se proda. Proda se tudi živina, poljsko orodje, stroji in vinski sodi. Naslov v upravi hsta. 6548 Ište se stanovanje UlT0^\T poštni predal 124. 6542 «takoj služkinja za vsa hišna dela proti dobri plači v večjo trgovsko hišo, Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 6519 Sprejme 64 C Edina alkalicno •odna 64 C radioaktivna terma aa kontinenta LIPIK termalno in blatno kopališče v Slavoniji leči sigurno revmatizem, išias, kostolom, eksudate, želodčne in ledične ter dečje bolezni, diabutes, konstitualne bolezni in ar- terloskloroso. Kopališče otvorjeno vse leto. Velik najmoderneje urejeni park. Zabave: koncerti, kino, kopallščna glasba, ten-nis itd Prospekte pošilja in nasvete daje uprava kopališča Lipik. Velika tvornica žarnic (1 wat in Va wat svetilke) išče povodom nameravane ustanovitve svojih prodajnih organizacij v državi ŠHS spretno, v stroki brezpogojno izurjeno osebo kot oo oo poslovodjo:: in nekaj stroke veščih, dobro vpeljanih, spretnih poirrtlcov. Obširnejše ponudbe z navedbo referenc, življenskim popisom in fotografijo pod .Aussichtsreiche Lebensstellung 6449" na upravo tega lista. 6449 Uradnika ^ 'ma že nc^°nko prakse HI auiiifta kakega denarnega zavoda bode sprejela občinska hranilnica na Vrhniki z mesecem novembrom ah pozneje. Plača po dogovoru. Vlagajo nai se pismene prošnje. 6527 Pozor trjoi'd fn peki! Sveže dunajske drože najboljše in najcenejše dobavlja J oh. Roy, Maribor prodaja dunajskih droži. 6413 Kupujem po najvišjih cenah hlode, rezan in tesan jelov kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo. — VIKTOR GLASER, lesna trgovina, Ruše pri Mariboru. 9919 Z00tiilapiil^lil[Lvrtnu^; ■lelovar. 6488 PiJMIjJi ffl Specijalni prvovrstni ate-nipululu Vb llje za črkosn varstvo na steklo, kovine. les, zid itd. Filip Pristao, Ljubljana »Hotel Malic« v poslopju Jadranske banke. 6369 firrnvn nfln za Dleseiove motorje, tovot-MllUfU Uje na mast, koloma?, dlindr-sko in strojno olje dobavlja po najnižjih dnevnih cenah Mineralna rafinerija D.a-vograd; zastopstvo za Kranjsko: »Komet* Ljubljana. 6046 CEMENT SVflkot dobavlja ,AVA' Laško. Ia apno v kosih in drobno dobavlja na vagone Ara, tovar. Laško. Trstu a itrope izdeluje io predaja na debelo in drobno m2 po K 480 pri večjih naročilih znaten popust Stetaer tato«, LI*M|aiia, Jaranova ulica IS, Trsove. 4256 Rili k prodina ^lincah ot>st°ie^a xz pri 6 stanovanj. Poiz^e se Oblaka (čevljar) 93. 6565 Lastnina ia tisk »Narodne tiskamo«' Za inseratni del odgovoren Valentin Kopitar. ■■aH 14 Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana