veliko bolj. Ni pod Bogom je ne more pripraviti do tega, da bi me razumela. Tudi njen temperament se ne sklada z mojim. Zdavnaj sem e to opazil, pa pomof ni," Tako je prilo do loitve; najstarejega sina je vzela mati, ostalih osem otrok je ostalo pri oetu, Toda od tega asa se je pesnikov nemir vedno veal in 9, junija 1870, je Charles Dickens podlegel srni kapi, Nobeden njegovih sinov ni podedoval oetovega duha; kakor da je prokletstvo na njih: veinoma so umrli v tujini, v Indiji, Kanadi, Avstraliji, New Yorku in na morju, Slovenci imamo doslej dva prevoda iz Dickensa: Povest o dveh mestih in Oliverja Twista.
Henri de Regnier. Ta mesec je Francoska Akademija sprejela medse prvega simbolista, Henrija de Regnierja. Doslej simbolistina ola e ni bila zastopana med nesmrtniki in tudi Regnier se ima deloma
bole, beee nimfe, predrzne satire, smejoe favne in dirjajoe kentavre. Simbolistom priporoa, naj bodo jasneji, ker iz iste ase, iz katere se sami opajajo, srkajo tudi drugi.
Umetnost ljudstvu!"
V Monakovem so zasnovali koncem 1. 1909. emi-nentno kulturno delo. Splona zveza za kransko umetnost" (Allgemeine^ Vereinigung ftir christliche Kunst") je zaela izdajati pod geslom Umetnost ljudstvu!" (Die Kunst dem Volke!") poljudne monografije o umetnosti. Njen namen je popularizirati pravo, lepo, srce blaeo in dvigujoo umetnost in tako obvarovati ljudsko duo pred osladno in estokrat razbrzdano lai-umetnostjo naih dni, ki tudi izkua vse preplaviti in zastrupiti. To je plemenit, visok cilj: kranska vzgoja in izobrazba najirih ljudskih slojev
Z BOJIA: OD ITALIJANSKIH VOJAKOV POSTRELJENI ARABCI.
zahvaliti za zeleni akademski frak slavi svojega tasta Heredia, Regnier je zavzel v Akademiji mesto umrlega Eugena Vogueja, kateremu v ast je moral po stari navadi govoriti svoj prvi govor. Peal se je mnogo in ostentativno z Voguejevim odlinim pokolenjem ter nato preel na njegove slovstvene zasluge. Vogue je prvi seznanil Francoze z ruskim romanom. Ko je L 1886. izla njegova knjiga Le Roman Russe", je Francija komaj malo poznala Turgenjeva, Tolstoj in Dostojevski sta ji bila e popolnoma neznana, tako da je Voguejevo delo bilo pravo odkritje. To mu je odprlo vrata Akademije.
ast, da mladega nesmrtnika pozdravi, je imel grof de Mun, znani katoliki sociolog in politik, igar ostra beseda tudi Regnierju ni prizanesla, Izvajal je, da je bral vse Regnierjeve romane, ko je bil stotnik pri kirasirjih. Za astnika je tako berilo izborno, toda on je sedaj premalo kirasirja, da bi mogel e uivati Regnierjeve romane. Pesmi pisateljeve so mnogo bolje kot njegova epina dela. Simbolizem se zdi de Munu e nedoloen pojav, simbolistino pesnitvo pretemno in preosebno; on ne ve, kako naj razume njega sim-
na podlagi kranskih umetnostnih idealov. To je obenem prekrasna apologija prave, kranske kulture. Mi z navduenjem opozarjamo na to znamenito podjetje. Publikacije monakovske Splone zveze" so tako krasne in tako poceni, da zasluijo, da jih tudi pri nas dobi v roke vsak le polizobraenec. Imenitno bodo sluile doma, v oli, v drutvih, pri predavanjih itd. V zvezkih po ca. 50 strani na kvartu (fin papir) vsebujejo udovito lepo izdelane reprodukcije prvih del najvejih mojstrov. Slike spremlja za uvod ivljenjepis dotinega umetnika, potem pa lahko opisovanje slik. Dozdaj je izlo 7 zvezkov, in sicer:
1. Albrecht Diirer (s 60 slikami).
2. Ludwig Richter (s 66 slikami).
3. Weihnachten in der Malerei (z 48 slikami).
4. Beato Angelico (s 65 slikami).
5. Beruhmte Kathedralen des Mittelalters (z 61 slikami).
6. Jos. Ritt, v. Fiihrich (s 64 slikami),
7. Moritz v. Schwind (s 56 slikami).
119
Posamezen zvezek stane za posameznika 80 Pf.; kjer bi se pa zbralo skupaj vsaj 2 0 naronikov (poiljatev pod enim ovojem), dobe taisti zvezek po 50 Pf,, torej naih 60 vinarjev. Bolj poceni bo umetnost pa tekokdajU Dr, M. O,
Posledice velikega trajka. Na Anglekem se pripravlja velika stavka premogarjev. Nevarnost je, da izbruhne s 1. marcem, ako se poprej ne dosee spo-
za naravnost pretirane cene iz Amerike ali pa morebiti iz Nemije. Angleka admiraliteta pokupuje e sedaj vse zaloge premoga, ki jih more dobiti, kajti v normalnih razmerah zadostujejo zaloge mornarice komaj za 14 dni. Nekoliko so e poizkuali na Anglekem posledice take stavke leta 1893,, ko so ustavili obrat premogovniki v Yorkshire, Lancashire, Notimghamshire, Derbvshire, Warshire in Staffordshire. V Londonu so takrat plaevali 5 kron za stot premoga. Ako bo trajala stavka premogarjev dalje asa, bo ez nekaj tednov
Z BOJIA: PRVA ITALIJANSKA GRANATA NA TRIPOLIKIH TLEH.
razum med delodajalci in delavci. Zanimivo je, kar pie neki angleki list o groznih posledicah takega trajka: 20,000 lokomotiv in 700.000 eleznikih voz bi moralo poivati in okoli milijon delavnic in tovaren bi moralo zapreti svoja vrata. To ni izmiljena trditev, temve resnien opis tega, kar mora nastopiti, ako bi trajala taka stavka dalje kot teden dni. Kajti vse nae moderno ivljenje je odvisno od premoga. Po tirinajstih dnevih bi morale vse eleznice na Anglekem ustaviti svoj obrat, ako bi ne dobivale premoga
1 Naroila na naslov: Allgemeine Vereinigunj christliche Kunst", Miinchen, KarlstraBe 33/o.
fiir
16 milijonov ljudi, mokih in enskih, brez kruha. Rudarji sami bi izgubili vsak teden na zasluku 30 milijonov kron in delavci drugih obratov, ki bi morali poivati zaradi pomanjkanja premoga, bi po kratkem asu tudi toliko izgubili na zasluku, da bi se moglo raunati 40 milijonov kron skupno na teden, Angleka zveza rudarjev teje okoli 800.000 lanov, premoenje zveze in stavkarskega fonda znaa 30 milijonov kron. Celo ako bi zveza vsakemu stavkujoemu lanu izplaala na teden samo 10 ilingov (okoli 11 kron), bi znaalo to na teden vsoto okoli 8 in pol milijona kron, A v dragih ivljenjskih razmerah je ivljenje ob 30 ilingih na teden e umetnost."
POGLED Z MORJA NA OLIMPSKO GOROVJE.
120
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si