Kritino in odkrito
Da se nove oblike in metode dela le poasi uveljavljajo, smo se lahko prepriali na zadnjem aktivu predsednikov osn. orga-nizacij Zveze sindikatov in konferenc OO ZS. Aktiv je zaelo predsedstvo Obinske-ga sveta zveze sindikatov skli-cevati z namenom, da v nepo-srednem stiku s predstavniki baze izmenja stalia in iz-kunje, da se vsi skupaj pogo-vore o pereih vpraanjih in da Si obinski forum na ta nain izostri sliko o dogajanjih na te-renu ter da nastopa na sestan-kih mestnega in republikega sveta ZS z neposrednimi sta-lii beigrajskega delavskega razreda. Jasno pa je, da to ni kakno posebno telo sindikata z mojo sprejemanja zavezu-joih sklepov in odloanja, kar bi predsedniki, ki so na zad-njem aktivu na trenutke preha-jali e v kritizerstvo te oblike in metode dela, morali vedeti, e bi nekoliko bolj pazljivo pre-brali statut sindikata. Vendar pa je bilo predsedstvo kritinih besed tovariev veselo, saj ka-ejo, da veini lanstva ni vseeno, kaj se dogaja v njeni organizaciji in ne ostaja brez-brina ob vpraanjih, ki zade-vajo delavski razred.
Na aktivu so se dogovorili o pripravah ha letne lanske se-stanke, na podlagi katerih bo pripravljena programska
usmeritev republikega sindi-kalnega svpta za prihodnje le-to. Zavzeli so se tudi za to, da se delavcem na sestankih po-sredujejo vsa poroila v njim razumljivem jeziku in da mora-jo zapisniki odsevati resnino vzduje v delovnih organizaci-
jah, ne pa da jih vodstva osnovnih organizacij
zloijo.
Razprava je tekla tudi o pa-nonih sporazumih in pokaza-la, da so nekje te sporazume e davno podpisali, doim drugje zmanjkuje aa za pod-pis, javno razpravo in prilago-ditev lastnih aktov tem spora-zumom.
Sindikalne organizacije mo-rajo bifi pobudnik za vsebin-sko razpravo in izdelavo sa-moupravnih aktov. Ta naloga ne sme biti formalizem, stro-kovne slube pa fnorajo biti v slubi sindikata.
Zelo ivahna razprava je bila tudi o vpraanjih socialne var-nosti. Tu ni razhajanj med obinskim forumom in bazo, kajti oboji so zavzeli stalie, da si mora delavec socialno varnost zagotoviti z lastnim delom, ki mora biti ustrezno vrednoteno in nagrajeno. Zato je treba vloiti vse napore za vejo produktivnost in bolje gospodarjenje, kar bo zagoto-vilo organizacijam veje do-hodke. Zelo kritino pa so bili ocenjeni takoimenovani sa-moupravni sporazumi o sovla-ganjih, s katerimi posamezni kolektivi, ki prodajajo surovi-ne, izsiljujejo predelovalne or-ganizacije. Dogaja se celo, da so vgrajeni materiali draji od konnega izdelka.
Zelo naelno so predsedniki 00 ZS izrazili mnenje, da je treba po najkrajem postopku spremeniti obraunavanje bo-leznin, kajti sedanji nain obraunavanja, ko se jemlje za osnovo dohodek preteklega leta, je ob poastni inflaciji in
padcu ivljenjskega standarda nesprejemljiv in ogroa prav vsakega delavca, e zlasti pa tiste, ki so zaradi bolezni od-sotni z dela ve kot 30 dni. Isto velja tudi za porodniki do-pust. Zato je bila izraena enotna zahteva, da obinski svet zveze sindikatov ta sta-lia posreduje ustreznim fo-rumom in organom in da lan-stvo imprej obvesti o rezulta-tih akcije za spremembo obraunavanja boieznin in na-domestila za porodniki do-pust.
Ugotovljeno je bilo tudi, da je socialna diferenciacija ogro^ mna, kar slabo vpliva na vzduje med delavci, da pa je s samim obdavevanjem ustvar-jenega premoenja ne bomo odpravili. Pomembneje bi bilo, da bi uprave za drubene pri-hodke bolj temeljito in uspe-no opravljale svojo nalogo, kajti vedno je lae prepreevati kot pa zdraviti.
A. D.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si