je mojstrsko delo in je z jezikovnega kakor tudi z bogoslovnega stalia dovren. Prevajala sta tono, jasno in zelo verno. Izvirni tekst prevoda svetih bratov in njunih uencev se nam ni ohranil, pa pa imamo rokopise v glago-lici in cirilici iz 11. in 12. stoletja.
V drugem delu nam podaja dr. Snoj posebni uvod v posamezne zgodovinske knjige nove zaveze, t. j. evangelije in apostolska dela, nato v poune knjige, t. j. liste sv. apostola Pavla, Jakoba, Juda, Petra in Janeza in v preroko knjigo, t. j. razodetje. Predstavi nam posamezne pisatelje, govori o-pristnosti, vsebini in namenu sv. knjig, o kraju in asu njihovega postanka. Obirno razpravlja o sv. Pavlu in o njegovem pomenu za sv. Cerkev.
V Dodatku nam poda Palestino v Jezusovem asu v geografskem, politinem in versko-moralnem pogledu.
Vaen je tudi rodovnik Herodove hie in pregled vanejih dogodkov nove zaveze, iz katerega je razvidno, da se je Jezus rodil 1. 8. (7) pred Kr. r., umrl 1. 30. po Kr. r. Po tem tetju bi bil Kristus star 38 let. Sicer pa je vpraanje Jezusove starosti e vedno odprto: biblicisti so tudi mnenja, da se je Kristus rodil 749 A. U. C, to je 1. 5. (4) pr. Kr. r., nastopil je svoje javno delovanje 1. 779. A. U. C, star 30 let, to je 1. 26. (25) po Kr. r., v petnajstem letu vladanja cesarja Tiberija, ki je zavladal e 1. 764. kot Avgustov sovladar.
Uvod je odlino znanstveno delo v slovenski bogoslovni literaturi, pisano-izredno jasno in razumljivo. Po Uvodu bo z veseljem segel vsakdo, duhovnik kot laik, izobraen in preprost. Z veliko vejim umevanjem bo mogel razumevati globokost sv. pisma. J. S.
Marcello Fraulini: Grano del Carso. Trieste, 1940.
Ze pred nekaj asa je izla v Trstu pri zalobi Trani (morda je zanimivo' vedeti, da je pri tej zalobi izla prva naklada nae Barice) dobra pesnika zbirka Grano del Carso (ito s Krasa) (8a, 76 str.). Pesnik je Traan Marcello Fraulini, ki je s priujoo e pri peti svoji zbirki. Prve so bolj zaetnike.
Grano del Carso obstoji iz treh razlinih delov. V prvi dobri tretjini Osteria del Porto Fraulini krepko in ivljenjsko zadeto rie trako okolje. Tu je pesnik otrok svojega mesta. Kako zanimiv je opis Ponte rosso in branjevke ob njem, ptiarice in roarice ter pobiev z ulice, ki ukradejo perce solate za njih kornjae! Prava traka kavarna na glavnem trgu se zasveti iz pesmi II caffe (kavarna). Spomini mladih dni so zapisani v In via Cattedrale (v stolni ulici). Taki so:
In via cattedrale c'e un altarino V ulici Cattedrale je oltarek
coi fiori e sopra una Madonina z roami in zgor Marijo
dallo sguardo dolce con in braccio sladkega pogleda in v rokah
un roseo Gesu Bambino je ronat Jezus malek
Ta prvi del kae pesnika, ki res obuti svoje okolje in ga zna lepo podati..
Nas pa bolj zanima druga polovica zbirke, ki nosi za podnaslov kar glavni naslov knjige Grano del Carso. To pa iz dveh vzrokov: ker poje-pesnik o kraki zemlji in ker zadoni v njegovi pesmi prizvok naega Kosovela, pravega pevca Krasa.
162
Posluajte, kako traki pesnik poje o dolini:
In un mare di pietre V kamnitem morju
laggiu, resta una dolina doli je zdolbena dolina;
dove un uomo lavora la terra nekdo tam zemljo koplje
fra i colori delFaurora. v barvanem obzorju.
All'orizzonte sorge la casetta na brdu je hiica
il camino a destra vapora iz desnega dimnika se kadi
e con l'occhio di vetro in stekleno oko
brili a Tunica finestra. edinega okna se svetli.
Mentre 1'uomo ara Ko orje mo
quel poco di terra, tisto malo zemlje,
il cielo li vicino nebo se blizu odpre
s'apre e rischiara. in se zjasni.
Kakor da bi odmevala Kosovelova
Vetri v polju umijo trave mehko valovijo solnce v dolino blei.
Ali pa Fraulinijev poldan na Krasu:
A mezzo giorno una campana Opoldne zvoni ave
rintocca fra quattro ase iznad tirih hi
nel mezzo di una piana sredi goliave
senza un filo d'erba. brez bilke trave.
Kosovelov kraki veer je pa tak:
Ves Kras je mehak kot da ihti iz kapele lu in godba plava; trenutek in kakor raztrgan obraz obmoli v meseini skalna puava.
Razliko med obema pevcema Krasa je obutiti: Fraulini rie in dobro rie na Kras, Kosovel pa ga rie in o njem poje, iz njega brsti. Oba podasta isto sliko s slinimi barvami, a Kosovel poleg slike e glas rodne grude.
Zato je prvi del, traki del, bolji kot kraki, je bolj zraen s pesnikovo duo. Pesnik raste s svojim okoljem, s svojo zemljo in to je Fraulinijeva, sicer dobra lirina zbirka, tudi pokazala.
In e ena misel ob Fraulini j evi zbirki: kako bi bilo, da bi kdo pesnika Kosovela pokazal v lepem prevodu italijanski kulturni javnosti? R. B.
Umetnost
France Preeren Dekletam. Ilustrirana dela Franceta Preerna. Knjiica 2. Bibliofilska zaloba v Ljubljani 1940. Str. 31.
Druga knjiica ilustriranih del Franceta Preerna se v bistvu ne razlikuje od prve. Tudi tu je ob zgodnjih Preernovih verzih zbrana skupina ilustracij umetnikov najrazlinejih generacij, brez kakega vidnejega programa. Ko sem listal to knjigo, se mi je dojem neugodja, ki sem ga obutil e ob prvi,
12*
163
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si