Listek.
703
mnenji predavateljem spadajo ljudje, ki so se pokopavali v dolenji stareji pldsti, v etnografskem oziru k Slovauom, kar se dokazati dd tudi iz bizantinskih pisateljev.
Poslualci so pohvalili nad jedno uro trajajoi govor z ivahnimi dobroklici.
X.
Knjievne novice iz Bosne. Pod urednitvom vladnega svetovalca Koste Hor-manna izhaja v Sarajevu Glasnik zemaljskog muzeja u Bosni i Hercegovini, v katerem se zbirajo lepi spisi in sestavki o zgodovini teh deel. V drugi knjigi nahajamo tudi spise dveh naih rojakov. Prof. Em. Lilek opisuje: Riznico porodice Hranii 'nadi mak Ko-aa) na str. 1.25 , prof. J. Seunik pa Blagajevo maslinico. Daphne Blagavana.
Sedmo izvjee velike gimnazije v Sarajevu, objavlje.no na kraju kolske godine L888/89 pa donaa na str. 3.52. zaetek zanimive razprave prof. E. Lileka iz dra vnog ustrojstva Bosne Hercegovine u srednjem vijeku. estitamo gospodu pisatelju, da se je lotil tega dela, ki bode zanimalo gotovo vsakega, ki se bavi s slovansko zgodovino.
W. R. S. Ralston -j-. Ime tega moa, ki je izdihnil blago svojo duo nagloma dne 6. avgusta t. 1 v North Crescentu, Bedford Scuiare, imenovalo se je asih tudi po naih mesenikih. Bil je glavni zastopnik slavistike na Anglianskem ter si je s svojim knjievnim delovanjem posebno za Rusijo pridobil toliko zaslug, da ga je sanktpeter-burka akademija 1. 1886. imenovala za svojega dopisujoega uda. William Ralston Shedden Ralston se je porodil 1. 1828.; odgojeval se je v Trinitv College, Cambridge ter dosegel 1. 1850. stopinjo magistra artium. Od 1. 1853. do 1875. 1. sluboval je v knjinici britanskega muzeja. Njegov naelnik Panizzi ga je vzpodbujal, naj se prine uiti ruini, ki se je tedaj na Anglianskem gojila menj nego dandanes. Polagoma se je seznanil do dobra z ruskim jezikom in rusko literaturo ter si jo priljubil tako, da ju je z veseljem gojil do zadnjega asa. Vekrat je tudi potoval na Rusko? kjer je bil vselej prijazno vzprejet. Dvakrat je bil odloen za Ilchesterska predavanja v Oxfordu, kar mu je pridobilo mnogo odlikovanj na Ruskem. Ralston je prvi, ki je izkual na Angliansko vpeljati narodno rusko slovstvo. Prva in na Anglianskem tudi najznaneja njegova knjiga je -Krilo/ and kis Fabks, katera je doivela nekoliko natiskov in je e vedno priljubljena. Ruskemu narodu ga je pridobila posebno ruska preprostost, srnost in vernost; on sam je postal nekak Rus med Angliani. Zunaj Anglije je posebno zaslovela njegova prijetno pisana knjiga Ihe Songs of ihe Russian Peoftle., ki nam kae ruski narod v njegovih pesmih in je dosegla dva natiska. Zapadnim primerjalcem pravljic je dolgo asa bila jedini dostopni vir tretja Ralstonova knjiga -Russian Folk-Tales., katera je bila pred nedavnim tudi na francoino preloena. Od Ilchesterskih svojih predavanj je izdal tiEarly Russian history*. 1 1874. Na anglianski jezik je 1 1869. preloil tudi jedno povest Turgneva, s katerim sta si bila dobra prijatelja; pred nekimi leti je bil Turge"nev Ralstonov gost v Londonu. Poleg povedanih del pa je pisal mnogo za razne magazine, kakor imenujejo Angliani tolste svoje asopise, in pa za kritine liste (reviews), veinoma samo o ruski literaturi in ndrodnem slovstvu (Folk-lo.e); zadnji as je sodeloval posebno pri Pall Mali Gazette, Saturdav Review, Athenaeum in Academv. Blag in navduen je vedno pomagal vsakemu, kdor je iskal njegove pomoi; njegova zasluga je 11. piv, da si je Mr. (zdaj Sir) D Mackeuzie Wallace mogel do biti dobrega zalonika za svojo imenitno knjigo o Rusiji. Kako navduen je bil za narodno slovstvo rusko, temu je pa najbolji dokaz to, da je v dobrodelne namene otrokom pripovedoval ruske pravljice, h katerim predavanjem so vreli tudi odrasli ljudje obojega spola. Takisto je njegova zasluga, da se je zaelo narodno rusko slovstvo na Anglianskem in v Ameriki gojiti z vejo skrbnostjo; prim. The Epic Songs of Russia, By Miss ffaptrood., knjigo, kateri o teh stvareh nimajo Nemci postaviti kaj na stran.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si