PBSiRJnapkčfiRa ® 85!3i!BT» Posatnem Številke« Navadne Din t**—v ob nedeljah Din 1*50. »TABOR* (shaja vsak daa, razveš n?dclje ia praznikov« ob 1$. uri s datumom naslednjega dno ttr stan' Bcsučno po poiti D 12*50, ca in temstvo D 20*50, dostavljen na don P 14*—■> oa izkaznice D 12'5Qi Inacrati po domovom K»roS* n pri apml .TABORA’. MARreOR. Jurčičev« .lic. itev. 4 OIMi It !*• H. 24. N* »mroži U km it—iH n. - KolcopU m m Maribor, petek 6. julija 1923. Številka; 149 Posamezne Številket Navadne Din |v—^ ob nedeljah Din 1’50l UREDNIŠTVO m »M> * Mat> bom, JnroljavB «L Jt «, L mt> SCSt M. Jan Hus. Maribor, 5. julija, ježita ih;; i Jna javnost polaga posebno f^nost na letošnji praznik Jana Husa, .1 slavi jutri dne 6. julija. Nekoliko 'nov pred praznikom je objavil vodil-_ 1 “st čeških klerikalcev odločno zahte-°* da mora vlada odstraniti Husov »pomnik v Pragi. Spomenik je bil poslav-jJen v avstrijskih časih. Pomenil je pro-, Proti dunajski reakciji in proti kle * a^zrnu. Postavil ga je bil ves napred- * češki narod, ki je videl v Kusu enesa 'ojih največjih sinov. Hus je umrl kot v r*ms,ke inkvizicije. Sežgali so ga . Vostnici kot krivoverca. Bil je fana-^cn0 Veren y g0Ka jn Kristusa; bil je , ^toan po duhu in po besedi. Ni pa bil »uk v ozko-dcsrmatičuem smislu, in ^ i lakaj vladajočih — ne cerkvenih ^ ®zov ne posvetno habsburške gospode 111 P° °dlojku sv. inkvizicije je moral hla ma*orem gl^riaim. Cehi kot mučenca svobodne misli, k ,^°jevr|ika Za luč prave vere. Kajti rnj^se^ brezverstvo in ni mi° t ^anski materijalizem. Svobodna išče Boga, ker je to iskanje člove-j[v- saJ®Ho v srce. Kdor živi brez Boga, človek €m.i- r^oc^a resnično vernega telj Sya.n* in ne bo nikdar pokrovi-preprij ^kvizlcije. Tam, kjer so umirali zaradi rimskih cer-ker hi bil k ^ 'interesov, ni bilo Boga, Za. večje, yiCcr sokriv zločinu. Ni JektiJia a^°*osikruustva kakor je dija-ivj2;oi•’ S fatero so zagovorniki sv. in-tooc de]0 I'PrayiČevali svoje »bogoljub !Do^)n.*+ v, nJihovem početju se vidi vsa • .,, }°veŠkegp egoizima, ki celo naj v, • it i1 36 Jarnika ogromnih vso niirAkih svetov, začetnika neskončnega življenja — vprega v svojo službo, da ■Pokrije zledtla, storjena proti sočloveku 'wu«esa mišljenja in nasprotnih interesov. Misitr Jan Hus je bil žrtev strašnega **Bsilja, ki.ga je izvajal. Vatikan v inte-r«su svoje cerkvene organizacije, pod-Jj^-te na videz z nauki onesia Boga-elove-?a’ ki je učil: »Ljuhi svojega bližnjega 3 tolik v ozlc o-d ogmat ičn em smislu, ^orske politike. Sodobni intelektualec, ki . velikem miselnem in moralnem kaosu ®našnje dobe, išče Boga. in Kristusa, se te* nikdar, dokler v njem živi nična, iz globine srca izvirajoča etič-feo 5av^?t: ~ Postaviti na stran onih, ki bo ,pc>leiia na Husovo grmado in'ki in m rar'r°j človeške misli z ognjem ta. c°nt. Tu sta dva ostro ločena sveta] Vfi^no iščoča človeška ma- £e g]0 narmotiijl z vesoljstvom koprne-Mela 7 81x6 — v drugem pa okostc- Če nn!01'malistika ^ Postavlja najsvetej-yje i™0 v službo tisočletne organiza-l2 " enem svobodna vera, izvirajoča ^r ca’ doneča na izsledkih znanosti, v Pris' IJena vera, ograjena z kast ™l ,n Za'st-raž°na od duhovniške j nporahlja ves svoj vpliv, da ■ 1 druge k poikorščini. k?", je predstavitelj prvega sve- Rov ah Je ^šnem' Čeh, Slovan. Nje- so .sežgali, duh pa je živel v 311 eeške kulture. Zategadelj rnzu-ikl ” aPre d n o če§ko javnost, }s ^ ^°hi nastopajoče politične, socialnih Jj 11rne reakcije kljubovaje slavi ^ Sov dan’. Hus je svetnik svetlobe, ain-m’s^i Iščoče nezavisiioln ^ - o Boga in njegove večne škrivno- ^emlslja dveh Italijanskih' ministrov. Stov^V ^ 5' ?.UH3a’ Ministra za tr- da !V"P°,Jede,Stv'> sta z ozirom na to, ostavko 6 £aia-s'V-*'yi podala ' t ' „Rjoveči lev“ Korošsc na potu v Slovenijo. Beograd, 6. julija. (Izv.) Predsed- venske ljudske stranke. Do definitivnih nik klerikalnega »jugoslovenskega« klu- sklepov na tem zborovanju bržkone ne ba dr. Korošec je danes odpotoval v Slo- bo prišlo, ker politični položaj še ni do-venijo. Svoje potovanje bo prekinil v Za- volj zrel, in ker klerikalci v današnjem grebu, kjer se sestane z Radinem. Ob- političnem položaju ne morejo zavzeti iskal bo tudi Maribor in Celje, kjer se nikakega določenega stališča, vrši v nedeljo Seja glavnoga odbora Slo- Pred konferenco v Sčnaji. Beograd, 5. julija. (Izv.) Kakor se vsem vprašanjem, ki se tičejo držav cloznava iz poučene strani, se bo na se- Male antante. Po posvetovanjih se bodo stanku zastopnikov Male antante v Si- zastopniki Male antante sestali z zaatop. naji definitivno sklepalo o vstopu Polj- Poljske, ter pri tej priliki pričeli poga-ske v Malo antanto. Na tem sestanku se janja o vstopu Poljske in sklenili toza-bodo natančno določili odnošaji med čla- devno pogodbo. ni Male antante ter zavzelo stališče k Strahovlada novega bolgarskega režima. Sofija, 5, julija. ZemljoradniSki po- vest — na begu ustrelila. Na povratku slanec, eden izmed načelnikov oranževe iz Beograda v Sofijo je bila aretirana ra-garde Jurij Damjanov je bil v okolici zen gospe Stambolijskijeve tudi gospa Sofije umorjen. Damjanov se je po pre- Luskanova, mati prejšnjega odpravnika vratu skrival po vaseh, kjer ga je poli- poslov na bolgarskem poslaništvu y cija zasledila in — tako zatrjuje uradna Beogradu. . <, . t, %. Okrog poruhrskega problema. Anglija vztraja na enotni akciji s Francijo In Belgijo, — Posveti nemške vlade. — Nemci ponovno streljali na belgijske vojake. London, 5. julija. (Izv-) Reuterjev sestaviti celotni odgovor na angleško urad prinaša o položaju sledeče poroči- spomenico ter dovesti francosko-belgij-lo: V uradnih krogih se Čuva o značaju &ko stališče v sklad z angleškim. Berlin, 5. julija. (Izvirno). Glasom poročil, so se sukali včerajšnji razgovori državnega kancelarja z voditelji strank predvsem okrog stališča, katero naj zavzame nemška vlada v spričo najnovej-ših dogodkov v Poruhrju in k papeževemu pismu. Do definitivnih sklepov ni prišlo, ker Čaka državni kancelar še na razgovor s papeževim nuncijem Pacel-lijem. &6In. 4. julija. Okupacijske oblasti so naložile mestu Duisburg nove težke kazni, ker so meščani streljali na bel- fi-ijske vojake. Prepovedana je vožnja na Pariz, 5. julija (Izvirno). »Agence k°l®sih- Od 8. ure zvečer do 5. ure zju-Havas« poroča iz Londona: Etxpose, ki J se ne 8me nihče pokazati na ulici, je podal francoski poslanik lordu Cur- . ^erlin’ 4. julija. Apostolski nuncij zonu, je vseboval le splošna francoska "*e (^anGS Predpoldne obiskal državnega načela, ki ne predstavljajo zaželjenega kanclerja in mu razložil brzojavko, ki jo odgovora na angleško vprašalno polo. 3e Prejel od papeža. Razgovor je bil Dozdevno hoče Francija svoje stališče kratek in se bo nadaljeval prihodnie polagoma konkretizirati ter še le nato dni. razgovorov lorda Čurzona s francoskim in belgijskim poslanikom stroga tajnost. Povdarja sc samo, da ta tajnost ni zaže-ljena, iz česar bi se dalo sklepati, da je položaj skrajno resen. Iz oficijelne strani se doznava, da izjave_ francoskega in belgijskega poslanika niso spremenile stališča angleške vlade. V ruhrstem vprašanju še vedno ni dosežen sporazum. Angleška vlada si še nadalje prizadeva, da bi odstranila vsa nesoglasja ter omogočila skupni odgovor na nemško ponudbo. Baldvin in Curzon sta trdno odločena, vsitrajati pri enotni akciji s Francijo ln Belgijo Uradniški zakon. Češko delavstvo slavi Husov praznik. 1°*7 ’1 3Ulua- Dan.6S bi SS3mela Moravska Ostrova* 4. julija v zakonodajnem odboru pričeti razprava (lzv.) Zveza rudarjev so je o,brnila n' o rugem poglavju uradniškega zakona, zvezo ravnateljstev ostrovsko-karvinske-£PnT°ri °, r.aZvrst.ltv.i državnih name- ga rudarskega okrožja g prošnjo, da bi ščencev na kategorije m grupe. Razpra- na dan Husove proslave dne 6 ju ija deva o tem poglavju pa je bila na zahtevo j0 v rudnikih nn^ivnin m! t + • ministra Trifkoviča odgodena in se je M le^o na pSk sv OirS "S pričela razprava o tretjem poglavju, ki Metodn ki „ j * ‘ , »Mbt mž? £1^“ stalnosti v di-ž. službi, o času bolezni itd. Vsi členi tretjega poglavja so bili z malimi spremembami sprejeti. Uboj albanskega voditelja. Beograd, 5. julija. Iz Debra poročajo: Včeraj predpoldne je bil ubit znani albanski voditelj, bližnji sorodnik va. Kljub temu pa so rudarji sklenili, da bodo proslavili Husov praznik. Vojaško pokopališče v Oslavju. Rim, 5. julija. (Izv.) Kakor se poroda iz Vidma, bo jutri svečano blagoslovljeno vojaško pokopališče v Oslavju moivi vi/ujtutj, uuznji soroanju: . . Tv v/siavju, Essad paše Hal.ib Lješ. V trenutku, ko ?®r 36 pokopanih nad dva tisoč avstrii- l . jeki n in Unli-<'nH*,l.lU «... je zapuščal prefekturo, ga je zadela kro slav.v prsf- K1J’ub temu je imel toliko moči, da je potegnil revolver in usmrtil tri napadalce. Policija je takoj uvedla preiskavo. Dognano je, da je obstojala dobro organizirana zarota proti Ilalih Lješu. Spremembe pri pokrajinski upravi v Zagrebu. Zagreb, 5. julija. (Izv.) Načelnik *kih in italijanskih vojakov, padlih svetovni vojni. BORZA. Cur ih, 5. julija. (Izv.) Prcdborzo. Pariz 34.23, Beograd 6.15, London 2fi.30, Berlin 0.0082, Pmga 17.425, MiJan 2510, Xr«7r°rJX577-~’ 1)1,1,33 °-00815’ krone 0.0081.5, Budimpešta 0.050, Varšava 0.05, Sofija 5.80. Zagreb', 5. julija Pariz 5.55—5.60, prosvetnega oddelka pokrajinske uprave Švica 16.85-16.40, London 4 31-4315 v^agrebu je mienovanaa ravnatelja pe- Berlin 0.55-0.58, Dunaj 01335—01345 m .N“ ”«»™ Mest« Ptkte Pr«*« 2.865-2.88, Mila® MS-4.15, New- ~ ^m—m Politične vesti. H * Po lastnem kopitu so začeli meriti klerikalci demokrate, (ki ao jih Se pri volitvah ubili!). V zadnji »Straži« je napisal klerikalni poslanec J. V.(-ese-njak) pod naslovom »Slepomišenj«« dolgovezne otrobi, ki jih morejo prebaviti le njihovi backi, ki ne dobe razen k»-ščanske »Straže« nobenega drugega iti-' va v roke. To, kar delajo klerikalci, hočejo sedaj naprtiti demokratom, samo da se opore jo pred svojimi volilei, katerim so se pričele po »velikanski« smftgj odpirati oči. Nove davke, dvanajstine,’1 kuluk itd., ki jih je uvodla samoredi* kalna vlada, katere zavezniki so klerikalci, djemljeti in Nemci, ki so jo doelej vedno in i>ov.«?od podpirali, vse to hočejo klerikalci sedaj, ko vidijo nevoljo med svojimi prevaranimi volilti, naprtiti de* mokratom. Pa no bo šlo, g. Vesenjak! Ljudstvo spregleduje ln Vas bo kmalu spoznalo. Značilno je pri tem; kako poslanec Vesenjak v vseh svojih Člankih vedno samega sebe v nebesa povsditnje. Lastna hvala — cena mala... Dontfj-ljavost pa ogromna! Ji * Vprašanje solunske švOliodfie eflia.’ Povodom! vesti, da so trgovski in finančni krogi poskušali »tvoriti Italijartako grški konzorcij za eksploatacijo Bolutfr skega pristanišča, ter povodom! vesti dn-' najsko »Reiehspoet«, da je ta paakns že' uspel, se doznava z merodajne strani, da so pač bili poskusi za ustvarjenje takšnega konzorcija s strani Italije, dal pa je Grška to odbila, ker bi bilo v, nasprotju s srbsko-grškimi konvencijami o svobodni luki v solunritem prist*-nišču. \J # VatikaH proti doim Sinnl ln za fa«* šiste. Pred par dnevi smo na teara mesta poročali, da je izforuhnila v Ualijana&i 'klerikalni stranki nova kriza ter da na-' merava znani duševni voditelj italijanskih klerikalcev sploh' podati ostavk« na mesto generalnega straukidega tajnika. Nove vesti, ki prehajajo is Italije popolnoma potrjujejo naže poročilo. — Razkol v italijanski klerikalni etrafiki' je na višku, povzročil in posebno podprjf pa ga je v prvi vršiti Vatikan, ki ee je' postavil odločno proti donu Stural, ki je sovražnik fažistov ter na strarl fašistov in sedanje Mussolinijeve vlade. Vatikatf je inapiriral uplivnejše voditelje stranke, da so se uprli donu Sturzi itf bodali sedaj proglas na katolike Italije v katerem jih polivajo na sodelovanje a sedanjo vlado in s fašisti ter na odpor proti onim', ki hočejo sabotirati veliko fa> šistovsko delo. Proglas sta podpiral« tudi dva gospoda, ki sta v aktivni politični službi v Vatikanu, s čemer je Vatika« tudi na zunaj priznal svojo barvo. Centrala vesolno katoliške cerkve je\dane< v rokah hajvdanejših oboževalcev\fašistov, postala je torej strntikarsk* ki šovinistično naeijonalna Italijanska ek*? poziturft. Po vs^m tem’ se nereda ne snVemo Čuditi, da Vatikan uetreže Vsaki želji fašistov iif na naravnos* nefttveif način meče iz primorjih cerkva naj jezik in noše duhovnike ter namerava sedaj ukiniti tudi gor iško nadškofijo, zato ker je sedanji nadškof Slovenec. Res daleč, daleč je padla sveta katoliška cerkev, namestnica Krlstova na' zemlji! Radovedni smo le kaj porečejftk temu naši klerikalci? * Zanimiv glasi iz Madžarske. V madžarskem parlamentu je imel zanimiv govor strankarsko neopredeljeni opozicijo-nalec posl. Szakacs, ki je plediral za zbHžanje Madžarske z Malo antanto. Ker pa Sedanja vlada ni dorasla tej nalogi, niora odstopiti. * Manifestacija za zedifijeSo (tovjetiko Rusijo. Iz Moskve poročajo: iVeeukra- {načrt federativne zveze vseh' ruskih’ 'sovjetskih republik. Soglasna odobritev tega 1 načrta se je razvila v manifestacijo :!za Zedinjeno sovjetsko Rusijo. Dnevna kronika. , — Maturanti I. drž. gimnazije v Ljub- liani, letnika 1913 se sestanejo v soboto, dne 7. trn. ob 8, uri zvečer v restavraciji ■ju južnem kolodvoru in napravijo drugi idan v nedeljo, izlet na Šmarjetno goro nad Kranjem. Odhod iz južnega kolodvora ob 6. uri 47 min. zjutraj. — Osemdesetletnica. Danes 5, tm. je • minilo 80 let, kar je izšla prva številka Bleivveisovih »Novic«. — Nagrade za veroučitelje. Višji šolski tevet razglaša: Višji šolski svet je prejel naknadne kredite za nagrade dušnih pastirjev - veroučiteljev, učiteljev na ekskurentnili šolali, oddelkih za oddaljene otroke in nestalno nastavljenih •učiteljic ženskih .ročnih del za čas od 1. avgusta 1922 do 30. junija 1923. Da se bodo megle nagrade čimprej nakazati, .se pozivljejo prizadete učne osebe, naj pošljejo prijave po vzorcih v zml&lu raz /glasa višjega šolskega sveta z dne 16. • jan. 1923, štev. 467 št. 8 Ur. list, s to r azliko, da se mesto tamkaj navedenih treh 'dob, loči čas od 1. avgusta 1922 do 28. febr. 1923 in od 1. marca 1923 do 30. ju- ,nija 1923. Vsa druga določila omenjenega razpisa ostanejo v veljavi. Poseben razpis se ne bo razpošiljal, zato naj prizadeti uradi in prizadete učne osebe vzamejo razpis takoj na znanje ter pred-'lože prijave vsaj tekom julija, — Kako skrbi češkoslovaška repubti-! ka za šole v inozemstvu. V nedeljo je bil •V Pčtrovcu v Vojvodini postavljen temeljni kamen za zgradbo češkoslovaške '.gimnazije. Slavnosti je prisostvoval tu-jdi češkoslovaški poslanik v Beogradu. : Češkoslovaška vlada je za šolo prispevala 1 milijon Kč. — Novi listi. V Subotici je pričel iz-; Ka jati nov informativni nestrankarski [dnevnik »Severna Pošta«. Zagrebški tednik »Der Morgen« se je spremenil v ..dnevnik. V Beogradu prične te dni iz bajati ilustrovani dnevnik »Jutro«. — Velikanski most Bcogrcd-Pančevo ^Strokovna komisija, je dogotovila načrt za zgradbo mostu čez Donavo med Boo-gradom in Pančevom. Most, katerega bo 'treba graditi najmanj pet let, bo narav-iiiost ogromen ter bo dvonadstropen, tako oda bo v spodnjem nadstropju služil za železnico, v zgornjem pa, za tramvaj, vozove in pešce. Kdaj se bo most pričel graditi, še ni znano. —1 Prvi jugoslovanski skautski zlet fce je vršil pretekli teden v Sarajevu. — Morilec Paskljevič izročen. Znani zagrebški morilec Paski j e vi« je bil v feredo izročen od oblasti y, Riki naši oblasti v Sušaku in od tafh prepeljan v Sodni jake zapore v Zagrebu. — Vseslovanska zveza prostovoljnih gasilcev se je ustanovila v nedeljo na ‘kongresu češkoslovaškega gasilstva, katerega eo se udeležili tudi zastopniki gasilskih organizacij la Jugoslavije (Barle ;irt Legat), Francije, Belgije, Poljske, Bolgarije in Italije. Morilec ministra Rašina, Soupal, je bil 4. tm. obsojen na 18 let težke ječe. — Zairoka švedskega prestolonasled-Suka. Iz Stockholma javljajo, da se je ‘švedski prestolonaslednik v nedeljo zaročil s hčerko pokojnega markiza Mil-ifordbavena, lady Mountbathen. — Tatarske italijanske vesti iz Črne gore. Angleški in francoski listi so prinesli pred par dnevi iz Italije razširjene vesti, da je prišlo »na dani proslave uje-dmjeiia Črne gore z Jugoslavijo« do o-strih izgredov v Cetinju, Ostrogu, Dugu itd, kjer da je črnogorsko občinstvo pojmo rilo ■»jugoslovenišike« duhovnike, ki so /jhr&Ii mašo in požgalo cerkve. Vest prinaša tud: pariški »Jotimal des Debats« ter afavaja da izvira iz italijanskega lista »II Mondo«, ki jo je prvi prinesel, •pripominja pa, da je neverjetna, čo bi OTCSt fie bila zlobna in ne bi zasledovala gitfoVtfi tendenc v našo škodo, bi lahko jrdkT! fta #e skrajno bedasta. V črni' gori 'Be sedaj ni praznovala nobena obletnica ■njedinjenja z Jugoslavijo, kakor So tudi ,v|i duhovniki v Črni gori domačini. — •Enako gorostašna je vest, da' bi Črifogor-fef požigali svoje lašftme cerkve. Tako vest zamore spraviti v, svet pač samo kak pa iioian italij^agki žur&ališt. — Prispevki k študiju katoliške morale. Češki listi beležijo, da je katoliški duhovnik, profesor bogoslovja dr. Fran-tišelc Jehlička (rodom Slovak, sicer v službi madžarske vlade), objavil v svojem glasilu »Slovak«, ki ga izdaja v Varšavi, kjer je sedaj vseučiliščih profesor, ostuiden napad na prezidenta Masajka. Na koncu pravi, da si Masaryk zasluži nož v srce. — »Ali če hočete: kroglo v glavo. — Ali če hočete: vrv za vrat. — Ali če hočete: bombo v trebuh.« Nato sledi podpis: Dr. František Jehli-čku. Ta krvolok je, povdarjamo ponovno, profesor katoliškega bogoslovja in je tedaj cčividno dobro podkovan v katoliški moralki, — Češki listi opravičeno kličejo na odgovornost poljsko vlado, ki trpi take izpade proti predsedniku sosednje republike in ki je izdajalca Jehličko nastavila na državnem vseučilišču. Mi prinašamo ta »človeški dokument« z željo, da si ga vpiše v svoje anale ljubljanski »Slovenec«, ki toliko besediči o katoliškem idealizmu. Članek dr. Jelili-čke je tudi dokaz, da je lahko najboljši katolik največji surovež; torej se morala ne ravna po tem, koliko je kdo veren, marveč kolikor je kdo ne glede na vero moralen. Ali pa morda katoliški bogoslovni profesor dr. Jehlička ni veren? Snov za katoliški shod v Ljubljani! — Iredentistična propaganda v Avstriji. Kakor poročajo češki listi se po Avstriji silno širi iredentistična propaganda, ki ima nameni vzdrževati ter dejansko in moralno podpirati nemške manjšine v Češkoslovaški in v Jugoslaviji ter ustvariti novo nemškut arijo. — Samo na Štajerskem ima iredentistična organizacija baje že preko 18.000 članov. Organizacija vzdržuje stalne zveze z Nemci v Češkoslovaški in v Jugoslaviji te pripravlja za letošnjo jesen veliko akcijo. Češki listi zatrjujejo, da so njihove informacije točne in da postrežejo če treba lahko tudi s fakti in nepo-bitnimi dokazi. Tako delajo avstrijski Nemci, med tem ko se pri nas vodi s strani naše vlade »deutsohfreundliche Politik.« — V času kislih kumare. Zagrebški »Jutranji List« poroča, da so glasom v-meniških listov ameriški kemiki odkrili nov kemični preparat, ki nalikuje kokainu, kofeinu, teinu itd. in ki ima to Svoj-stvo, da dobi oseba, kateri se Vbrizga pod kožo, tako močan pritisk na intelekt in duševne sposobnosti, da ne moro lagati, ampak mora hočeš nočeš govoriti čisto resnico. Novi preparat se imenuje »scopolamin« in bo po mnenju ameriških listov povzročil posebno v kriminalistiki pravo revolucijo. Naše mnenje je, da novinar, ki je skotil to raco, gotovo še ni bil cepljen s »scopolaminom«. — Sneg na Španskem. Španska, posebno južni njen del je znana kot najtoplejša pokrajina v Evropi in je tamkaj sneg v splošnem skoro docela nepoznan. Letos pa se je dogodil čudež istočasno kakor pri nas je tudi španska' gorovja prošli mesec pobelil sneg. To je bil za Španijo dogodek, kakršnega ne pomni vsa njena zgodovina. , • Dopisi. Slov. Bistrica. Dne 28. in 29. junija šta se na svoji turneji ustavila pri nas ga. Berta Bukšekova in g. Valo Brnlina ter nam priredila dva krasna umetniška večera, prvi večer z veseloigre »Prava ljubezen«, drugi večer s Schonherr-jevo dramo »Ono«. Posebno v zadnji Igri se je pokazala njuna umetniška višina in navdušila občinstvo, da je obča želja, da nas kmalu spet posetita. — Zanimivo je na državne praznike hoditi po mestu in opazovati, kako krasno se podajo prej popolnoma jiemčnrskemu kraja naše državne zastave. Opazili pa smo pri tem, da marsikdo, ki bi mogel kupiti zastavo, tega ne stori. Obžalovati moramo, da na Vidovdan naše cerkve niso bile okrase-, ne z narodnimi zastavami; značilno jef da je, kolikor smo ugotovili, od klerikalnih hiš imela k) hiša g. Avguština zastavo na Vidovdan. Pročelja hiš kažejo ob takih prilikah, kako ITenarodna je notranjost djenili stanovalcev, ki Se ob’ vsaki priliki in nopriliki Sklicujejo na Svoje Slovenstvo. Na hiši trgovca Stiger-ja Smo sicer zapazili 2 mali zastavici; o-pozorili bi gospoda Stigerja, da' Smatramo tako male zastavice ha njegovi Hi- ge frankfurterice, za slabše, kakor če bi jih sploh ne razobesil, kakor so to storili njegovi pangermanski pajdaši Neu-liold, Vorsolatti etc. V prihodnje bodemo proti tem pangermanom odločno nastopili. Ob priliki proslave Vidovega dne smo konstatirali tudi žalostno dejstvo, da se naša požarna brainba ni udeležila svečane maše zadušnice, kakor se. je to dosedaj vsako leto zgodilo in da tudi ni razobesila na svojem domu zastave. Ali se je s spremembo vodstva tudi izpre-menil narodni značaj društva? Iz ptujske okolice. Narodno godbo, v Rogoznici smo ustanovili pred vojno tik pred durmi nemškutarske trdnjave. Imela je v tisti dobi še prav poseben na-cijonalen in kulturen pomen. Izvršujoči člani so bili izključno kmetje oziroma kmetski sinovi. Med vojno jih je odšlo mnogo od nas; pobrala jih je smrt. Le par članov se je vrnilo. Trebalo je velikega idealizma in požrtvovalnosti, da »mo začeli graditi znova. Naslonili smo se na ptujsko meščanstvo in tekom let se nam je posrečilo dovršiti stavbo Narodne godbe. Na občnem zboru dne 1. julija tl. je mogel poročati društveni tajnik Haladea, da šteje društvo 21 izvršujočih članov ter je razmeroma dobro o-premljeno z instrumenti in muzikalija-ml. Preteklo leto je podalo šest javnih produkcij. Koncert, ki je sledil občnemu zboru, je Jokazal godbo kot kvalitativno dobre. Žela je priznanje tudi navzočih strokovnjakov. Ob podanih razmerah ima tudi danes eminentno naroden in kulturen pomen, posebno v Ptuju. Po mnogih letih pripravljanja in dela izvršujočih članov ter žrtev podpornih članov smemo ob današnji kvaliteti Narodne godbe v Rogoznici pri Ptuju izraziti željo, da se njeni idealni kulturni in narodni cilji vzamejo od bratskih narodnih društev ter institucij resno na znanje. Celjske vesti. Iz seje celjskega občinskega sveta. Z Dramatičnim društvom v Celju se sklene za nadaljno uporabo mestnega gledališča pogodba za dobo 10 let. Klerikalni govornik je slabo zastopal kulturne potrebo celjskega mesta. Kot gledališki mojster se nastavi provizorično lv. Matejček, tapetar narodnega gledališča v Ljubljani. Pokrajinski upravi za Slovenijo se predložijo v razveljavljenje vsa ona definitivna imenovanja, ki so se izvršila ob preobratu v seji dno 26. oktobra 1918 na protizakouit način in v očividno škodo celjskega mesta, Zasigu-ra se obstoj Gospodinjske šole s tem, da da občina prostore in nabavi potrebno kuhinjsko orodje. Sklene se izredna podpora za Glasbeno Matico 1500 Din Dijaški zadregi na Dunaju 250 D, nada-lje Dramatičnemu in Pevskemu društvu v Celju. Kreira se mesto mestne babice za brezplačno pomoč v sili in /a ravnej še sloje. Stavbeno gibanje se začne razvijati. Postavijo se tri lične vile v bližini dr. Kalanove hiše. Izvrši se popravilo Kapucinskega mostu, stroški pa se raadele enakomerno na mestno in okoliško občino ter okr. zastop. Hrvatski akademiki v Celju. V nedeljo je dospelo v Celje 25 slušateljev pol jo pr iv red n e fakultete na zagrebški univerzi, ki so si ogledali zanimivosti celjskega mesta. Odtod so odpotovali y Št. Peter v Sav. dol., kjer so občudovali v graščini Pollak krasno živinorejo. A-kadomiki se podajo tudi v Logarjevo dolino in si nameravajo ogledati znamenito Klemenškovo ovčjerejo, kjer sc goji najboljše ovčje pleme v Srednji Evropi. Vojak na straži ponesrečil. V petek, dne 29. unija je stražil železniški most črez Savinjo vojak Drago Glavonič. Kar privozi vlak ob pol 11. uri čez most in zadene vojaka. Dobil je težke poškodbe in umrl v vojaški bolnici. Objave. § I. Mariborski bioskop. V času od petka do vključno nedelje se predvaja III. epoJm znamenitega filma »Goreči kristal« in sicer »pred peklenskimi vrati«. Prvi dve epohi sta izzvali vsestransko ^ zanimanje in so gledalci z napetostjo slodili razvoja dogodkov. Nič Manj zanimiv, je tretji del’ »pred peklenskimi vrati«, ki bo nedvomno privabil r - - —'■• " j Mariborske vesti. Maribor, 5. julija 1923. m Himen. Poi(|eiI s,e je v Ljubljani g. Karel Prijatelj, profesor na tukajšnji gimnaziji z gdč, Miro Klofularjevo Tržiča, Bilo srečno! m Imenovanje. Za upravitelja P? moški kaznilnici v Mariboru v l^ c'' novnern razredu je postavljen g. Šlander, nadzornik ženske kaznilnic Begunjah.* m Dober nasvet. Poslanec Žebot 5® glasom poročila v »Straži« (če je resn1® no?) zavzel za mariborsko trgovsko 18 obrtno šolo, kar je vse hvale vred®0* Povdarjal jo pri tem, da imamo v $■*’ rihoru dvoje ženskih učiteljišč, doči®;,1; eno popolnoma zadostovalo, trgovska.1® obrtna šola pa da nimata primernih rj kalov. Če je g. poslancu Žabotu res ležeče na naših trgovskih in obrtnih & lah, mu damo dober nasvet, ki bo, čo bo g. Žebot uresničil, takoj pomagal: '«• Žebot naj predlaga vladi, da ukine *®" sobno učitel jišče, ker imamo itak državno, ki popolnoma zadostuje, prostore#" danjega zasebnega ženskega učitelji®1* pa naj dajo gg. klerikalci na razpolag® trgovski in obrtni šoli. Tako bo vse®1 pomagano. Vemo pa, da g. Žebot hi ®* trgovsko in Obrtno šolo, trn v peti o1® je samo državno učiteljišče, ker v nje®1 še nimajo klerikalci glavne besedo; ih.®* to naj izgine, da bo uspevala črna šel®’ ki bo dala klerikalcem več »vernih« čic. Pa iz te moke ne bo kruha, gosp0® Žebot! m1 Kdo je kriv? Ti nesrečni Socijali®1 so zopet začeli stikati za dr. Leskovari0-vimi svinjami izza njegovega komisar®" vanja na mestnem magistratu. Klerik#' ci- so štiri dni študirali, kako bi se prali. V zadnji »Straži« pa so jo-vend®? pogrumtali. Najprej pravijo, da se. ra0} malenkostne izgube, ki jo trpi občina, h1 treba vznemirjati. Ta malenkostna iz#®' ba znaša krog 100.000 K, a klerikalci se že za manjše vsote že (mnogo h° vznemirjali. Najboljši1 pa je zagovor ^ Leskovarja. On ni kriv, da se je rtf®3® pokvarilo, ampak takratni prometni Jh*' nister dr. Korošec, ker je s svojim' en/' gičnim’ nastopom (Zaloška cesta!) železničarsko stavko in ves dobiček, ^ bi se bil dal napraviti, če bi stavka tr®' jala in bi cene naraščale, je šel po vO°l' Meso so je pokvarilo im še danes leži1 mestni klavnici. Socijalistom torej. & preostane djuzega, kot da primejo za v šesa dr. Korošca, ki je potemtakem1 ni krivec. Toda dr. Korošec jo posla11®? in imun. V ostalem pa je bilo vse to, ta® 100.000 kronska Izguba za blagor lj° stva.... m Kanoni iii Marksisti. Zadnja stimme« se »butni«, ker je vojaštvo ** Vidovdan paradiralo s topovi. Pravi. ® je to v 20. stoletju zelo reakcijonarn0 1 smrdi po neverjetno zaostalem srodni® _ veku. Mogoče ima »Volkstimme« V ^ kem ozira prav.. Kaj vse ne smrdi P® srednjem veku! Ko smo čitali »V.« ^®’ hovite opazke, smo se spomnili neke ke v »Prager Presse«. To-je fotograf z moskovskega bul j var ja. Rusko s°v'_ jetsko topništvo defilira s svojimi (b^v da ja ne pacifističnimi ali nevtralni11 topovi pred Marlesovim spomenik0 ’ kjer stoji sam generalisimus Trockij-smo si mislili: No, če so že buržuji njeveški, kdo naj jim zameri. Da P® »proletarska« država tako »stranim* ničarje, to je že od sile. Marx pa ^°^go No, jo pač svet v praksi drugače® U.£; v teoriji. Prav pravi Anatol f}a »Dokler so ljudje v opoziciji, vpjje^°’ r,e. potem lažje delajo na vladi to, mur so v opoziciji vpili.« m Društvo »Jadran«. Pevsk® ya33 Ob se vrši v soboto 7. tm. v Glasb. 0, 20. uri zvečer. Veselični odsek lltia SVgj4 sestanek danes 5. tm. v pisarni Matice, Sodna uh 32 ob 20. uri Društveni tajnik uraduje vi P_isa^1 ure> goslov. Matice v soboto od v nedeljo od 10.-12. ure. Vsi ki se še niste priglasili, stori^6 0 _ m Glasbena Matica je ^voi izlet”111^ črt za prihodnjo nedeljo % tol«® 81 menila, da ne gre v Št. U.T> ampak v _ še. Odpeljemo se z vlakom) o)b Gostje dobrodošli! — Predsednik. m Plesni večer »Rita-Rita« v) nl^_rl bovškem gledališču. Velettadarjena . /la češka pjegalka .»gita-jRitaii , m£ Mlribor, o: julija 1923/ ru o r <; Bfran 37 posta) priredi v torek, 10. julija, Svoj Dlesni večer. Kot pianist sodeluje kapelnik g. H. Frisch. Opozarjamo občin-j ■ .vo na 1° prirod iiterv ter priporočamo, da ■ 1 vsakdo pravočasno preskrbi vstopnico. * Studijska knjižnica ibo za časa po-ni° odprta dnevno od 9. do 18. ure. :vtemši nedelje in praznike ter dos.top-vsemu občinstvu. : Glasbena Matica naznanja, da se ;1 sestanek gg. društvenega predsed-'ork n ravinatelja z delegati i>evskega in ki bo razstavila dela svojih u-Ta vzgled bodi v vzpodbudo obrtnikom, kajti bilo bi sra-ije n°’ bi se razstave udeležili odda-domači pa bi zaostajali. Moj-lrja’’ dajte tudi svojim učencem priliko, 'je KC razstave vajeniških del, ki c rezPlačna, kar bo vam v čast, učen-Pa v ponos in vzpodbudo k nadalj-briduosti in vztrajnosti. slabega spričevala, K naši dob,p*Sn^ n°tiei pod tem naslovom smo Ka i l Pojasnilo, da je avantura 12-letne-«dr i Kislingerja končana. Deček ni z doma radi slabega spričevala, ,Tve“ 80 ga zvabili tovariši; 6icer pa j 1TPel dobro spričevalo. ~ *D . Krošnarenje po hišah Ite .. in ci?ari* kujejo z razljč-‘^genr, posebno s preprogami t>o Ib,,.. 5’18ah privatnike ter Trgovski Kazni tu- in inozemski ‘SVoin ki viivaimive ter jjtu ponujajo .*a£o v nakup. Trgovski gremij m ^ar;)a. bujeno občinstvo, da to blago mac> temveč tvorniški izdelek. Slu-> i;ljudje ^r?Profami, katere ponujajo ti '.je dokazi pr*8tl1o ročno delo po hišah, l?v®toiški 80 'ste č’sto navaden to-^sbtevaio .ftk uajšlaibše vrste, za koje j&nako bi °ni ^ <1° 400% več kot stane Rezano i^7 v tukajšnjih trgovinah. Do-teh'j)).ft ° ’’ ^a oni n^ti ne kupujejo livolrW,. v tovarnah, temveč v raznih govinah, pod pretvezo, da je to aelo, pa priverižijo velike dobičke, emi j opozarja cen j. občinstvo, naj no ' Seda tem1 Potovalnim prekupčevalcem verižnikom. Dl Odmevi volitev. Vzklimi senat mariborskega okrožnega sodišča ja g sr slo ®°tndil sodbo ormoškega sodišča, ki je jDublihanskega voditelja dr. Novačana ^k^odilo na 100 Din. globe ozir. en dnu ^Pora, ker je za časa volitev povodoma pkitacijskega potovanja r.a neki njivi l^ctepel svojega konkurenta, radičevsko-i a republikanca Vcldina iz Središča, in Polomil dežnik. ®* Kavarna v mestnem parku. Dnev- ■ ? koncert od pol 17. do pol 19. ure in i *®. do 24. ure. Sladoled in domače f Pecivo. Kultura in umetnost TURNEJA BRATINA - BUKŠEKOVA: 5’ 3«lija, ij 6‘ J«Uja Ba Krškem, i;; l’ Julija, J!8, 3uHja v Trbovljn. if ; " ■ -o- ti* ^aloČaj za osem moških zborov. Sa- v; P jev. društva v Zagrebu razpi-»v imenu Hrv. pjev. društva »Zora« ^Oy a®u natfrčai za osem moških zbo- %: Nagrada za posamezni abor je K. Izbrani bodo moški zbori brez gi ® capella ali a spremil je van jem hajma orkestra. Hanmonizirane *ek ( . peami 86 ne Sprejmejo. Izbor a jo svoboden'. Natečaja se lahko Ijj- kompozitorl jugotslov. narodno-j. Dola se naj pošljejo anonimno pred-S. H. P. D. Josipu iVidaliju, Vetrinjska ulica broj 50 pod legi®®* mora fb&Ju-»oslavenski Lloyd«t. Nek trgovec je imel na carinairnici blago; carinarnica je opravila »voj posel že v petok, a dokumente mu je dostavila še le v soboto. Trgovec je takoj hitel, da dvigne »nago,1 • ker posluje carinarnica v sobotah na- j mo do 2. ure, je bilo popolnoma izklju-J r45eno, da bi blago še istega Jno prevzel. Blago je moralo torej ostati ca carinarnici do pondeljka. V pondeljek zjutraj pa so mu predložili račun: ležarina tza nedeljo, ki noben urad ne posluje, 54.40 Din., 800% ažija, skupno 4-35.20 Din. Naravno je, da je blago vsled tega za ta znesek dražje. Ali je to potebnol » g Dobava moke. V pisarni intendan-danture Dravske divizijske oblasti v j Ljubljani se bo vršila dne 16. julija t. l.i ©fertalna licitacija glede dobave 6000 kg J čiste pšenične bele moke (ničlarice). —j Predmetni oglas je v pisarni trgovske in; •obrtniške zbornice v, Ljubljani interesentom na vpogled. Izpred sodišča. Poneverba vojaškega denarja. ■ r Elektromonter Hinko Stradner iz Maribora je bil v jeseni leta 1919 kot dobro-fcvoljec dodeljen kot podčastnik postnemu častniku Milanu DeSkoviču in Ve-' jkoslavu Klemenčiču v zač asm i vojaški j ‘ibolnici v Mariboru. Kot takemu sta mul Sdmenjena dva častnika zaupala in t-icer ,poročnik Deskovič 2177.10 K, podporoč- nik Klemenčič pa 2783.80 K v denarju,] ki sta ga dviguila na pošti v svrho razdelitve med moštvo. Stradner pa tega denarja ni razdelil, oziroma ga, kur večina vojakov, katerim je bil denar poslan, ni bila več v bolnici, ni vrnil, ampak zaae pridržal in končno pobegnil z njim v Gradec in tam denar zapravil. V isetm času je prejemal tudi od različnih vojakov, ki so se vračali iz ujetništva in bili začasno v karanteni, inozemski denar v svrho zamenjave in to skupno okoli 250 jugoslov. K. On pa denarja ni zamenjal, temveč ga za*3 obdržal. Stradner svoje dejanje prizna. Obsojen je bil radi hudodelstva poneverbe na 3 mesece težke ječe, v katero kazen' se vračuna preiskovalni zapor pri voja-Skem sodišču, ki je trajal nad 7 mesecev in je kazen torej prestana. Surov siri. 32-letni Franc Vindiš in njegova sestra Marija sta solastnika domačega po sestva v Sovičah, okraj Ptuj, dooim pri-stoja očetu Juriju Vindišu dosmrtno gospodarstvo in hasnovanje tega posestva. Sinu Francu pa ni po volji, da t>e o-če ne odpove tej pravici. Vsled tega pride večkrat do domačih prepirov. Dne 25. aprila so našli oče, njegova hčerka in njen nezakonski sin hišna vrata zaprta, ko so prišli domov. Ker jim Franc Vindiš ni hotel odpreti, je njegova sestra Marija butnila z nogo v vrata, tako da je odpustil zapah od znotraj in so mogli vstopiti. Ko je prišel oče v soho in pokaral svojega sina, zakaj ni hotel odpreti, je začel sin kričati nad očetom: »Bog te frdamaj, kaj bi rad,« ter vzel izpod odeje svoje postelje gnojne vile. Z njimi je udaril očeta po glavi in na to se po desni roki tako, da je zadobil oče lahke telesne poškodbe. Sin taji, da bi očeta udaril in pravi, da se je oče pri ruvanju za vile sam poškodoval. Okrožno sodišče je obsodilo surovega sina na 3 tedne ječe. Kaznovan obrekovalec. Dne 4. tm. je bil ponovno kaznovan z zaporom na tukajšnjem okr. sodišču Franc Potočnik, iz Koroške ceste, ker je žalil državnega uslužbenca. V zaporu lahko premišljuje ter hladi svojo vročo jezico. ftlala oznanila. Slovenka, absolvirala Štiri me-Kanske in eden mr*d diž. trgovske Kole, im« zimnitva v trgorBkem računstvu, knjigovodstvu. »tro’episju. slovanski stenografiji, obvladuje srbnhr talino In nemšftino, ISče službe konioiistlnje. Do piai pod „Zn4elnieft*. Maribor. Kralja l’*tra trg 2. 1354 2—1 Dvs meblovanl sobi (ena i eno, dinga z dvema posteljama) >• oddata do 15. septembra. Naslov povo up>avni$tvu »Tabora*. # 3—1 Meblirana soba * e'ektriino lučjo in prostim vhodom se odda takoj. Aleksandrova c. it 44/11., de-no. 1356 Dobro ohranjen Slnger-ilval-nl stro| se pr/da po zelo nizki ceni. Naslov pove unra-va »Tabora". 1357 Proda se otroSJI voziček. Koroščeva ni. 22/L nad-tr. 1355 Otročji voziček na prodaj Tattenbachov« ulica St 27, pritličje, vrata 2. 1355 10.000 K dsm onemu, ki mi preskrbi stanovanje. Naslov pore uprava. 13,0 5—2 VI dobite poStnf paket f> an- ko povsod: 1 kg fin* sur. ka ve 1 kg fine Itaij. rila, 1. kg finih mnkaronov, 1 zaboj 10 kom. Moftca-keek. 1 1 fin. Alx-ol|a. */« kg paradsiia, vse skupaj samo za Dinarjev 10—. Hmelak i drug, Maribor. 1301 Brat In sestra dve meblirenl __________________ no. Ponudbo pod „8oiiiina“ na upravo lista. Izvrstno ,Magola“ motornoj kolo s6 tako; prorfu Na Ogled ' pri tvrdki Karol Preis. M ati-! bor. 1332 8—2' Iščeta takoj Temna jedilnica ceno nar** I sobi s hra- daj. Naslov v upravi. 1 Ne iiozabi naročnino! m drobnlna, trikotaža; slovenskega in nemflkejf* l-p^, jzrnožon, se takoj sprejm*,^ Samo na debelo! Jnudba naj se pjSlje na^ _ s e » • drmJba za električno indn ^ uasparl & raninger j družba z o. 2. v Mariboru i Maribor 10A7 j trinjska nlica 11. 1343 Aleksandrova cesta 48. i Eg*EJJE3BSSKO®SKE0i^!®^ Od sobote 7. napref se bo prodaj Lokal na prometnem kraju sc tukoj proda. Istotam se prod« ln ka> Pr( oda. Istotam se proda motko kole, harmonika narčki. Koroflka cesta It. 90, Ivan Pirc. 1341 2—2 DruSInska hISa se radi Izselitve proda ali odda v najem preti odkupu mobilij Korejka cesta 57. 13*2 2—2 Na meSčansko hrano se sprejmejo gospodične. Klavir na razpolago. Na-dov v opravi ,Tabora“. 1340 2-3 Penzljonlst, neoženjen, iSče stanovanje pri starejši samostojni gospej. Dopisi pod Šifro ^Resaost* na upravo. 1H89 1 goveje meso ssmo pri stojnic! na Glavnem trgu poprej Datiček, sedaj Franc Smodaj, mesar. sprednji del po 21'— za kg zadnji del po 22’— za kg Ul Igl3Sllil|g|i9PH0i lil gl ' ffirnaJisoiijspnln nudi prvovrstno rsčiig liflBa in sir^is opeks | v vsaki množini. 13 8 IIHHHDHHHD ® ® ® ® »Mi« Vse vrste perlSs za gospode W dame, kakor —^ sroS«a, hla?a pyI»mQ opreme so ne* veste. otro§no indmiSa periBof ko# blnacile Bt4 lsd«lujo po n!l]Sh dnevni cenah MAPtlBOSS. K©r©S5«i3 cesta St. SV iltfihel Zdvaoo: :i! Kraljev tekmec. kNadaJlevanje In konec romana: Markiza 'i Pomoadour.) Poslovenila: Bosaodra. (Dalje.) (16) j meni’« “ > K | »To naj pomeni, — otrok, — da jo bi* Gospoda Jakoba je pretreslo to dopo-, ]a res nastavljena past, ali ne kraljn, Ivedovajije, morda je pa tudi občudoval ■ temveč vam sami!« — Ijtako dejanje. — »Menit------Kdo bi se bil pae zani- \ »D’ Assas se je obvezal, da stori tol!«, mal, — kdo naj bi imel korist od tega?« kedaj sem naredil tako prisego, kralju ne preti nikaka nevarnost.« — »Kralj ni v no varnosti t — Ali je to resi« — je vzkliknila Ivana vsa vesela. »Gotovo, — tudi če bi se povrnil v hišico, katero ete vi zapustili.« — j »Oj,« —> je zastokala Ivana v hipni i prestrašenosti, — »kaj naj zopet to po- je vpražaL »Da, goepod!« — »D* Assas je obljubil, da reši Ludvi-XV.1« - Ivana je skočila iz stola. — »Kdo vam je rekel, da gre za kralja?« je hropeč vprašala. — Gospod Jakob je le skomignil z ra- »Otrok vi, — Kaj poznam' vse vase do-j'dke glede one hišice. — Ali to ni rav-tako važno. — Torej, vi ste poslali * Aasasa h kralju in on je to prevzeli« »Da,« — je kratko odgovorila zospa Etioles. — Zapmižljeno jo molčal gospod Jakob. ^/' »Torej je vendarle res, da je Ijube-junaška,« — se je vzdihajoč zami-il. — »Ta dva otroka me s svojo od-itosrSnostjo spravljata bolj v zadre-9, kot vsi minisrtri s svojo zvitostjo.« — »Gospod,« — je povzela Ivana s treso- »Vi ljubite kralja, ne res?« — — daj vas dobi. — Ko je spoznal pretvaro, se je najprvo raztogotil, — potem pa — —* »Končajte že vendar!« — je vzdihnila nesrečnica. ■— »------------potem pa, ko je videl lepo, mlado žensko bitje, zaljubljeno in ljubko, dražestno, je odpustil ter prebil celo noč v njenem objemu, medtem, ko ste vi ugibali, kako bi ga mogli rešiti.« — »Ali to je nemogoče, — rečem vam, da je to nemogoče!« — »Zakaj vendar nemogoče?« — »Ker me kralj ljubi,«. — je vikaila Ivana vsa iz sebe, in vroča rudečica jo je oblila še bolj, kot kadar je odikrito »Iz cele duše, — kakor sem vam že. izpovedala, da ona ljubi kralja. — Vsa rekla.« — »Ali pa ne bi mogla tudi druga ženska vzljubiti kralja?« — »Druga ženska?« — je pobledevši vprašala Ivana, — čuteč hudo rano v srni. — Gospod Jakob jo je dobro opazoval. »In če še katera druga goji Čustva, e-Jnaka vašim?« — je vprašal. — »Če ta ženska, bolj drzna, bolj srčna, s trdnejšo, pogumnejšo voljo vse sile zastavi, da pride na vaše mesto, da vas nadomesti? — Ce bi »e ona vse upala, če bi Btorila vse, da izpodrine vas? — Če bi morda z bleskom zlatih dukatov kupila zvestobo vaše sobarice Suzane, — če bi se bila ona sama vam pokazala —?« Ivana je groze zavpila. — »Nemogoče, ne, to je nemoigoče! To bi bilo ostudno, grobno, — nemogo- im glasom, — »morda bi vam mogla od- če!« — titi nasilje, ki ga izvršujete nad me-j »če bi vas bila ona ženska pregovo- >j, ako bi mi mogli in hoteli povodati, rila na beg,« — je nemoteno nadaljeval — f v ^^1 t »s A a s« m!. J a T i— — — ^ ® j ~w- , . gospod Jakob, — »da bi potem ona počakala kralja------------?« Aasas videl kralja in ga tako močno ljubite kra- Se-li vitez d' »veetll?« — »Torej res . l?« - »1* cele duše, & celim srcem!« fcpprjprosrto pritrdila Ivana. — »Tedaj se lahko umirite, g Se »e vem, ali je vitez d' Assas vi-j Blokiral ja to ž njim govoril, — ali pri-j Kerni Tam! lahko pri Kristn, — Ju redko-' T ^Nezaslišano, — grozno, — pregrozno!« — je Stokala Ivana. — »Potom je ta ženska pustila obvestiti kralja, da ga čakate vi,« — je nadaljeval gospod Jakob, prljemSi Ivano za roki. — »Zblaznim, — oh, to je prevet!« —• »Ini kralj, — razumite me, ubogi otrok moj, — kralj ee je podal tja, misleč, da njena plemenita, lepa čustva, vsa njena čistost in nežnost se je zrcalila v teh besedah. — Gospod Jakob je obstal za trenutek; kot da ga je prevzel kes, oziroma, obžalovanje umetnika, ki mora s kruto roko uničiti kako dragocenost. — A končno je v njem zmagala kr,ita narav politika, ki ne poana usmiljenja, ampak stremi za svojimi smotri. — Pristavil je tedaj svojim prejšnjim besedam: »Vi torej ne verujete, da bi bil kralj prebil celo noč v oni hišici?« »Ne, ne, — rajši bi verovala v lastno nečast!« — »Tembolj se bodete branili veri, da se on zopet povrne tja, — posebno šo sedaj, ko ga jo vitez d’ As.*as obvestil o nevarnosti. — Ne res? — Otrok moj, počakajte do zvečer, — le malo ur še! — Takrat vas bom prepričal da vas kralj ne-le ne ljubi, — ampak da vas. sploh ni nikdar ljubil, ker ljubi ono, ki je zavzela vaše mesto: in to je grofica du Barry!« — Ko je s temi besedami končal, se je ; gospod Jakob podal ne proti izhodu,' ampak v sosedno sobo. —- peče dihanje kazalo, kako trpi njep* w smrti ranjena duša. — j »Ah,« — je potem polglasno stokal* ^ mislila, — »treba je, da ta neznanec ^ govori, — da mi vse pove! — Da kralj ne ljubi! — Ona ženska, — Jul1^ grofica du Barry, — ljubica kraljeva- , Za zlomka, — Še ga bom prisilila, da ® izpove vso resnico!« — J Hitela je v sobo, kamor je vioc, oditi neznanca. — Ali nikogar ni tamkaj. — Prehitela je vse stanovanj pogledala v vsak kot, a gospod Jakob« • neznani ji prinašalec groznih novic, je izginil, — nikjer ga ni bilo več, kot11 bi se bil vdrl v zemljo. — ; i Lahko si predstavljamo, da go^P^ Jakob ni Jbil duh, ki bi- bil lahko iz^*^ skoai neprediren zid, — vemo pa tudi. ? je’ imel paviljon skrivnostne sten0 zidove, kakor mnogo HiS v onih časih« tako da je lahko prihajal in odhajal skrivnih hodnikih in skozi nevidna ' ki so se zapirala, da jih nob.ena so se zapirala, da jih nob.gpa - -r jjl ka ali nejednakost z ostalim zidom c<° on1 izdala. — Gosipod Jakob 16. dve uri po razgovoru, — katerega je hotel V0^s dokončati in do skrajnosti izvestir vedel troje važuih ,^ečL — . Prva: da je v,itez d’ Assas videl lja. - - Druga: da so viteza zaprli v j^- ' . Tretja: da se je bil kralj odloči!« ™ vrniti se zopet v hišico za drevesi.,'' Okoli desete ure zvečer se j o jj — skrivnostno kot po navadi, — P05 ^ pred Ivano, kajti izdelal je bil o115^ svoj uničujoči načrt ' ttoeftg, Zvedel je od sobarice, do ie . ^ vendar nekaj zavžila, da pa ni__ lala. drugega, kot jokala in j°’^a ^ ... In res je.bila bl^djj. iu Prepa,f,6llf,xi ni rudece obrobljeni, drugače bi p* e j očesi ste milo gledali, kot: da Pr ______1. ji __r .. _ •_ \*x. 11SDC13/ ositft Za nekaj ti-enutkov je ostala IvanaJ s poelodom, naj .»e je kruta usoda vflJ» nepremično na svojem mestu, kot da jo darle malce usmili. — ■ _ ..^v ___________________________________je življenje zapustilo. - Koniaj 'j^ hro-J (DaUa-prihode.? Lastolk ifl Izdajatelj: K(Qizoreij| »TaJboc«. =« OjEteosjOHii uiedjaik: Budolt Oziw. —> Tiskaj Mafj*qrak« t*lTTrf~ d. 'iv'; ^ "" Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana