G (îrapharl' Kardinal Bertone pozval k plačevanju davkov, italijanski politiki se z njim strinjajo, čeprav ga vsak po svoje tolmači /^14 V Gorici strela udarila v drevo nasproti bencinske črpalke Primorski TOREK, 21. AVGUSTA 2007_ Št. 196 (18.979) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Kdor čaka, ta dočaka Bojan Brezigar Očitno je bilo samo vprašanje časa, kajti nepojmljivo je bilo, da bo Francija vedno ohranila vlogo opazovalca v iraški krizi: prevelika je bila nj ena vpletenost v domala vsa krizna žarišča na svetu, od Bližnjega vzhoda do jugovzhodne Azije, da bi v Iraku ne čakala na ugodni tranutek, da vstopi v igro. Neuradno srečanje med Bus-hem in Sarkozyjem v prejšnjih dneh je bilo očitno neuradno samo za zunanje opazovalce, pogovor pa je bil globoko vsebinski. Samo tako si lahko razlagamo podvig francoskega zunanjega ministra Bernarda Kouchnerja, kije komaj nekaj dni po Sarkozyjem obisku v ZDA odpotoval v Irak, se srečal z vsemi najvidnejšemi predstavniki iraških oblasti in nato na novinarski konferenci javno ponudil posredovanje Francije pri reševanju iraškega vozla. Tu je ponudbo nekoliko zameglil s sodelovanjem v boju proti terorizmu, vendar je dejstvo samo eno: Francija s svojo diplomacijo vstopa na iraški oder. Ne preseneča, da se je to zgodilo, saj je bil že Jacques Chirac jezen, ker je bila Francija odrezanja od iraških dogajanj, ker se pač ni hotela vojaško angažirati v vlogi, ki bi bila podrejena Washingtonu. Sedaj je Chiracov naslednik Sarkoz-y naletel na primeren trenutek, tudi zaradi naraščajoče nepopular-nosti vojaškega angažiranja v Iraku med ameriškim javnim mnenjem in tudi v samem kongresu ZDA. Seveda še ni znano, kakšno vlogo naj bi imela Francija v Iraku. Zaenkrat je znano le, daje Sarkoz-y spretno izkoristil pravi trenutek. Nekako po pregovoru: kdor čaka, ta dočaka. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) BAGDAD - Zunanji minister Bernard Kouchner na obisku Francija ponuja posredovanje v Iraku Kouchner se je srečal z najvidnejšimi iraškimi politiki KRAŠKA OHCET - Včeraj predali ženinu poročno nošo Mojstrovina izpod veščih rok Silvane Škabar Ženinovo poročno nošo po dradiciji darujeta Slovenska kulturno gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij, ki sta ju na včarajšnji izročitvi predstavljala predsednika Rudi Pavšič in Drago Štoka kroma TRST - Na sedežu Sveta Slovenskih organizacij v Ul. Donizetti so včeraj izročili poročno nošo letošnjemu kraškemu ženinu Tomu Oberdanu. Dovršen izdelek šivilje Silvane Škabar iz Repna krasi »lajbec« s tremi vrstami srebrnih gumbov, ki jih je izdelal Claudio Strgonšek. Predsednika SSO in SKGZ Drago Štoka in Rudi Pavšič sta poudarila velik pomen našega najodmevnejšega tradicionalnega praznika. Na 5. strani BAGDAD - Francoski zunanji minister Bernard Kouchner je v Bagdadu izpostavil pripravljenost Francije, da pomaga pri stabilizaciji Iraka. »Francija je pripravljena igrati vlogo v boju proti nasilju,« je dejal Kouchner na novinarski konferenci po pogovorih z iraškim predsednikom Džalalom Talabanijem. Še prej se je Kouchner sestal z nekaterimi drugimi političnimi predstavniki, met temi tudi s kurdskimi voditelji. V Irak je Kouchner prispel v nedeljo, gre pa za prvi obisk kakega francoskega ministra po invaziji na državo leta 2003, ki je naletela na ostre kritike Pariza. Na 11. strani V Mariboru se je začel seminar za šolnike s slovenskih šol v Italiji Na 3. strani Druga svetovna vojna v fotografijah Evgenija Haldeja Na 8. strani Igrišče v Pevmi nared do marca 2008 Na 12. strani Novi goriški kvestor Gatti pripravljen na plodno čezmejno sodelovanje Na 13. strani VENEZUELA - Z novim letom tudi nova »uradna« ura Chavez bo podaljšal dan za napredek svoje revolucije CARACAS - Naslednji korak bo najbrž posnemanje pokojnega predsednika Turkmenistana Saparmirata Nijazova, ki je v protizahodnjaški ihti spre me nil ce lo ime na me se cev. Konec koncev, če je avgust dobil svoje ime v čast cesarja Avgusta, zakaj ga ne bi sme li pos ne ma ti? Tako je moral razmišljati venez-uelski »superpredsednik« Hugo Chavez, ki se je odločil, da bo njegova država s prihodnjim letom dobila novo »uradno« uro. V Venezueli, kjer ne obstaja niti legalna ura, bodo od 1. januarja 2008 morali potisniti urine kazalce za pol ure naprej, kar pomeni, da razlika s časom po Greenwichu ne bo več štiri ure, kot je zdaj, ampak samo še tri ure in pol. Prak tič no to po -meni, da bo dan v Venezueli daljši, tako da bo imela »nova revolucija po bolivijskem vzoru«, ki jo je pred devetimi leti začel nekdanji golpist Chavez, več ča sa za svoj na pre dek. Presenetljiv ukrep je napovedal sam Chavez med hudourniškim in ne vedno razumljivim monologom v sedem ur trajajočem neposrednem prenosu po nacionalnem radiu. Prvi mož Venezuele ni ponudil prepričljive utemeljitve zamenjave ure, poslušalci so se morali zadovoljiti z: »To je stvar metabolizma, kajti človekovi možgani so odvisni od sončne svetlo be.« Mi nis ter za zna nost in teh no -logijo Hector Navarro, ki je bil edini, sicer molčeči gost v studiu, si je ob tem upal do da ti, da bo dalj ši dan »po -magal vsem Venezuelcem pri delu in pri študiju«. Chavez mu je takoj odvzel besedo in pojasnil, da bo kot posledica podaljšanja sončne ure noveliran zakon o meteorologiji, da se bo prilagodil novosti. Ob tem pa še ni jas no, ali se bo mo ra la juž no a me riš -ka država zaradi te novosti preseliti tudi na zemljevidu svetovnih časovnih pasov. 2 Torek, 21. avgusta 2007 MNENJA, RUBRIKE / ISTRSKI ZORNI KOT Meddržavna nesoglasja ne smejo bremeniti odnosov med sosedi Miro Kocjan Nastopil je trenutek, ko odgovorni v Sloveniji in na Hrvaškem soglasno trdijo, da je arbitraža v zvezi z vprašanji, ki obremenjujejo obe državi, edina pot. V to smer gredo tudi osrednji predstavniki dveh sosednjih parlamentov. V Ljubljani se je premier Janša sestal s slovenskimi, Sanader pa je s svoje strani zagotovil, da se bo s hrvaškimi eksponenti sešel v kratkem. Sanader je še rekel, da obračanje na tretjega dejavnika ni novost, saj je že pred časom bilo jasno poudarjeno, da če ne bodo mogli uveljaviti bilateralnega sporazuma, je samoumevna mednarodna arbitraža. Smer tretjega posrednika sta javno ubrala tudi predstavnika dveh največjih levosredinskih strank dveh držav Borut Pahor in Zoran Milano-vič. Skratka, ta pot se zmeraj bolj ponuja. Podobno smer so začrtali tudi župani sosednjih občin Slovenije in Hrvaške, ki so se sestali v Buzetu. Hrvaško stran sta zastopala tudi predsednik istrske vlade Ivan Jakovčič in poslanec Istrskega demokratičnega zbora v zagrebškem saboru Damir Kajin. To srečanje je toliko bolj pomembno, ker na njem niso zajeli samo temeljnih vprašanj meddržavnih odnosov, marveč tudi krajevna, o katerih so tako eni kot drugi naglašali, da so zanje nesporno pristojne krajevne oblasti, ki pa da bi morale pogosto pravnoveljavno sodelovati tudi pri razreševanju meddržavnih prob le mov. O lokalnih vprašanjih pa so načeli nekatera (izolska bolnišnica, oskrba z vodo in sodobnejša prometna povezava), ki so že dolga leta v političnem in programskem dnevniku, pa jih še niso načeli predvsem zavoljo zastrupljenih meddržavnih odnosov, ki žal vplivajo tudi na lokalne razmere in težnje. Izstopa med drugim stališče Damira Kajina, ki ga je obelodanil že večkrat, to j e, da če so včasih incidenti v Piranskem zalivu, so zato, ker jih nekdo podžiga in narekuje. Uspešno sodelovanje, tam kjer je mogoče, med oblastmi na eni in na drugi strani, potrjuje tudi buzetski dogovor med župani, da se bodo začeli pogovarjati še o tem, kako še bolj skupaj razvijati turizem. Sklepno so bili mnenja, da bi bilo treba doseči, da meddržavna ali pa tudi notranje-državna vprašanja ne bi smela oteže-vati stikov med sosedi, zlasti ne kakovosti življenja. Hrvaški časniki so na vidnem mestu poročali tudi o skupnem romanju slovenskih in hrvaških vernikov na Trsat v počastitev praznika Marijinega vnebovzetja. Zbralo se je več od tisoč udeležencev, ki so prišli tudi s 130-imi avtobusi. Versko slovesnost sta vodila hrvaški kardinal Josip Rožanič in ljubljanski nadškof Alojz Uran. Ob tem prazniku pa so se na Reki pojavili kritični glasovi, češ, mnogi turisti, ki prihajajo v mesto, ne morejo obiskati in si ogledati notranjosti številnih cerkva, ker so te, razen ur, ko so obredi, dosledno zaprte. Kritična puščica je namenjena tudi županu Obersnelu, češ, da nenehoma govori o reški turističnih atrakcijah, v glavnem pa ima v mislih samo laični del. Zanimiva pa je novica o regionalnem sodelovanju v turizmu, ki naj bi ga programsko v okviru Interreg III A med Slovenijo, Hrvaško in Madžarsko, pričeli uresničevati med Istro in Štajersko, konkretno med Me-dulinščino v Istri in delom Pohorja na Štajerskem. Projekt nosi naslov »KAPO«, odgovorni za Istro pa so društvo »Zelena Istra«, Kamenjak in »Natura Histrica«. Namen je »dvigniti« raven medsebojnega sodelovanja, to pa predvsem zato, da bi povečali število tujih turistov, pa da bi utrdili poklicno turistično sposobnost krajevnih organizacij, ki marsikje še niso dovolj usposobljene. Na Hrvaškem pa je pritegnil za- nimanje članek, ki ga je objavil reški »Novi list« v zvezi s problemom »državljanstva in narodnosti«. Napisal ga je Damir Grubiša. V bistvu razlaga, da je v sosedni Italiji nič koliko ustanov in društev, ki se nenehno ubadajo z Istro in njeno zgodovino, tako preteklo kakor polpreteklo, Istra pa se bolj malo zanima za razmere v sosednji Italiji, zlasti v bližnjih pokrajinah. Avtor omenja zlasti delo Emilia Cocca, docenta okoljske sociologije v Teramu, ki je avtor knjige »Mi-metismo di frontiera«. Avtor izhaja iz razmer v Istri ter razčlenjuje vez med državljanstvom in narodnostjo, pri čemer ugotavlja, da se »istrščina« krepi kot odgovor na Tudjmanov nacionalizem in hrvaški integralizem. Cocca sodi, da zadnje čase nastopa nova regijska dimenzija, bolj jasna in bolj definirana kakor prej in da je to pojav, ki zadeva vso našo celino. Primerov »istrščine« je veliko. To je del nove regijske identitete, ki se kar širi po Evropi in mora biti sprejemljiva v vodilnih organih Evropske unije. S te ga zor ne ga ko ta pa naj bi pri -čeli razlikovati nacionalnost in državljanstvo, se pravi vsaj končno razjasniti odnos med njima, s tem pa tudi še bolj spodbujati regionalna razmišljanja in rešitve. Z določenega vidika spada v to sfero tudi peta edicija priznanja »Fa-vela«, ki je bila v Vodnjanu ob prisotnosti ne le domačinov, marveč tudi vrste literarnih predstavnikov . To priznanje so si zastavili zato, da bi obudili pravi pravcati vodnjanski dialekt, skratka, da bi oživili »favelar«, ki je bilo in je izrazitega istrsko-ro-manskega izvora. Danes, je razlagala Carla Rotta, ki je predsednica italijanske skupnosti v Vodnjanu, tako-re koč »čve ka mo« v is tr skem na reč -ju, vendar je vodnjanski dialekt njegov pomemben predhodnik. To preteklo narečno izrazoslovje bi morali ohraniti. Priznanje so podelili tako, da je dve dobila poezija, dve pa proza, prvo mesto v pesništvu je zasedla Gi-anna Belci, v prozi pa Anita Cergna. Tekmovalo pa je kar 18 avtorjev. Za konec pa nekaj spominskih vrstic na Diega de Castra, moža iz Pirana, ki se je vztrajno boril, da bi Istra po drugi svetovni vojni pripadla Italiji. Kot pomemben mornariški časnik je med drugim predlagal izkrcanje italijanske vojne mornarice v Istro, vendar zahodni zavezniki zamisli niso sprejeli češ, da bi bila tvegana, da je vrhovno zavezniško poveljstvo na Sredozemlju že tako zavrnilo predlog za zavezniško izkrcanje v drugi polovici leta 1944 in da je treba navsezadnje spoštovati Titove napore v boju proti nacifašizmu. De Castro je sicer zaslovel kot univerzitetni profesor visokega ranga (ekonomija in statistika) in kot avtor številnih del tako strokovnih kakor zgodovinskih. Zgodovinska dela so bogato dokumentirana, pri čemer velja spomniti knjigo »Tržaški problem«. Bil je tudi, kakor je znano, italijanski svetovalec pri anglo-ameriški vojaški upravi v Trstu, vendar je mesto demonstrativno zapustil, če me spomin ne vara, marca leta 1954, ko je bilo že jasno, da zahodna politika ne podpira italijanskih stališč o istrski obali cone B STO. Na poti je namreč bil Londonski memorandum o soglasju. Spominski izsek pa je naslednji: lepega dne (tedaj sem bil na vojaški upravi v Kopru, ki so jo sicer zvečine, kakor tudi ZVU v Trstu, sestavljale civilne osebe) sem kot mož, ki sem se ubadal predvsem z mednarodnimi odnosi, prejel iz Turina De Castrovo sporočilo, da me pozdravlja, da čestita Jugoslaviji za »zmago« v zvezi z Istro in da le pričakuje, da »bomo živeli v miru, složno in uspešno«. »Certo, ne sono convinto«, sem mu prijazno odgovoril in mu želel uspešnega dela. Te dni so slavili stoto obletnico De Castrovega rojstva. BOGATIMO SVOJ JEZIK Zavedam se, da sta bila zadnja dva jezikovna kotička, oz. v njiju obravnavana prislova (komaj in šele) precej težka in za nas trda oreha, posebno zaradi italijanske sopomenke appena. Da si bomo zapomnili in tudi usvojili njuno rabo v govoru in pisavi, bo treba kar precej truda in razmišljanja. Precej lažje si je zapomniti, daje (teden prej zapisana) zveza še kar primerna, kadar hočemo kaj močno poudariti, sicer pa je mnogo bolje, da jo opustimo in se odločimo, za splošno rabljeni prislov precej. Isto velja za prislov dokaj, ki sem ga v zadnjih tednih kar večkrat zasledila v naših medijih. Dokaj je za splošno rabo nepriporočljiv, kar pomeni, da ga v splošnem pogovornem (ali občevalnem) jeziku sploh ne uporabljamo več. Namesto njega dosledno pišemo precej. Pred šestdesetimi leti smo rekli, da se je kaj zgodilo dokajkrat, danes pa bi verjetno tudi pri nas vsak rekel in zapisal večkrat ali pogosto, če bi se tudi tokrat ne oklepal preko polstoletne oblike pogostoma, ki jo vsak dan kar večkrat prečrtam. Na splošno vedno znova zapažam, da se težko prilagajamo novim oblikam ali pri sopomenkah sprejemamo tiste, ki so že popolnoma uveljavljene v slovenski splošni rabi. Pri tem moram še posebej opozoriti na uporabo slovarja in pravopisa (SP). Oglejmo si prislov pogostoma. Pri tem geslu bomo našli najprej oznako neobčevalno, takoj potem pa v ležečem tisku v knjižnem jeziku navadnejšo ali nevtralnejšo dvojnico, ki je tokrat velikokrat ali pogosto. In zgled: velikokrat, pogosto (ne! pogostoma) so igrali karte. Če odpremo stran 1204 SP, ne bomo pri geslu prislova precej našli nobene dvojnice, kar pomeni, da jo lahko brez skrbi uporabljamo. Navedenih je le nekaj zgledov: precej zmeden, precej lepo govori; bili so precej tiho; precej bolj spredaj. Nikjer ne bomo našli nobenega še kar, pa tudi dokaj ne. Pri geslu dokaj najdemo navad-nejšo dvojnico precej, pred njo je oznaka neobčevalno. Dokaj danes res še ni velika napaka, se pa počasi opušča, zato je bolje, da si pri zgledih, ki so napisani poleg tega gesla, zapomnimo: precej (namesto dokaj) let je minilo; enako precej žalostna usoda. Na isti strani je v SP tudi geslo dojmiti, dojmiti se. Ta glagol je bil že pred petdesetimi leti zaznamovan s križcem, kar je takrat pomenilo, da za knjižno rabo ni dovoljen. Podobno ugotovimo, če pogledamo v SP iz l. 1962. tam je dojmiti zaznamovan celo z ničlo, kar pomeni (tako beremo v razlagi), da so taka gesla »večje besedne in slogovne spake in najhujši nebodijih- treba.« Še prej, že l. 1932 in 1935 nam SP priporoča namesto dojmiti glagola ganiti in pretresti koga. SSKJ l. 1980 označi glagol dojmiti kot zastarel. Kljub vsem tem pojasnilom in priporočilom pa se nam spet pojavi v SP l. 2001, in sicer z oznako zastarel in dvojnicama, ki sta v splošni rabi, to sta pretresti in ganiti. Ne razumem, zakaj je ta že zdavnaj zastareli glagol našel prostor tudi v najnovejšem SP, ki je medtem pometel že z mnogimi splošno rabljenimi besedami, (včasih pa jih označil za publicistične, če ne celo za žargonske), posebno še, ker ustvarja dojmiti vsaj pri nas nepotrebno zmedo. Ker je zapisan kot geslo na prvem mestu, ga imamo za najprimernejšo knjižno obliko. Izbrala sem zanalašč ta glagol, ker domnevam, da bo tudi pri nas tostran meje vsakdo zapisal, da ga je nesreča pretresla ali da ga je kaj ganilo do solz. Pri teh dveh geslih v SP tudi nebodigatreba dvojnice dojmiti ni. Lelja Rehar Sancin TRGATEV - Po tradiciji na vrsti najprej sivi pinot Začetek tudi na Obali Dva tedna prej kot druga leta - Letos za 20 do 30 odstotkov manj grozdja Po tradiciji so začeli najprej s trganjem belega grozdja bumbaca ANKARAN - V vinogradih pred Ankaranom je približno 100 trgačev včeraj začelo obirati sivi pinot, s čimer se tradicionalno začenja trgatev v vinogradih družbe Vinakoper. Letošnja trgatev na Obali je v povprečju za dva tedna zgodnejša, hkrati pa bo postregla z med 20 in 30 odstotkov manj grozdja kot običajne, so sporočili iz družbe Vinakoper, kjer načrtujejo prevzem med 4500 in 5000 tonami grozdja. To je zaenkrat izjemno zdravo, a bo na končno oceno kakovosti treba počakati še nekaj tednov, so poudarili. Ob sivem pinotu na različnih legah na Obali v teh dneh trgali še nekatere druge zgodnje sorte, kot so modri in beli pinot, chardonnay ter sauvignon. "Omenjene sorte so dosegle tehnološko zrelost, odlično razmerje med sladkorji in kislino, grozdje pa je izjemno zdravo. Rdeče sorte običajno svoje zrelostne parametre dosežejo nekoliko kasneje, zato jim bo v celoti posvečen drugi, večji del trgatve," zgodnji začetek trgatve pojasnjujejo v Vi-nakopru. V koprski kleti ocenjujejo, da bodo v lastnih vinogradih natrgali med 3500 in 4000 tonami grozdja, približno 1000 ton pa naj bi ga v klet pripeljalo okoli 150 kooperantov. Po njihovih besedah je glavni razlog za nižje količine od pričakovanih občutljivost letnika na velikost in težo jagode. Ob tem so na določenih legah grozdje v manjši meri prizadele naravne nesreče, kot je bil pojav ožiga na sorti refošk, ne- kaj toče v vinogradu v Pradah ter intenzivnejša suša v zadnji fazi zorenja v juliju in avgustu intenzivnejša suša. V družbi Vinakoper nameravajo izboljšati selekcijo grozdja ob prevzemu v kleti. "Prav v teh dneh v kleti zaključujemo montažo novega prevzemnega korita, z zmogljivostjo 200 ton grozdja na uro, ki bo zaradi najnovejše tehnologije selekcije in čiščenja grozdja zagotovilo še boljšo odbrano kakovost grozdja. Novo tehnološko linijo bomo v kleti začeli uporabljati ob trgatvi rdečih sort, ki so tudi sicer zaščitni znak naše kleti," je poudaril glav- ni enolog in član uprave družbe Vinako-per Iztok Klenar. Ob začetku letošnje trgatve so se v koprski vinski kleti pohvalili tudi z tremi zlatimi in šestimi srebrnimi medaljami v okviru ocenjevanja vin na 45. Mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni. Med nagrajenimi vini je tudi merlot capris 2004, sicer prvak istrske vin-sko-turistične ceste. Tam je hiša refoška od aprila, ko je odprla svoj vrata, do konca julija v okviru strokovno vodenih degusta-cijah gostila že več kot 3000 obiskovalcev, so še sporočili iz družbe Vinakoper. (STA) PISMA UREDNIŠTVU Že od marca brez logopedinje Uslužbenci ter starši mladoletnih uporabnikov Slovenske socio-psiho-pedagoške službe Tržaške zdravstvene ustanove št.1 bi vas želeli seznaniti s hudo pomanjkljivostjo. Od 1. marca 2007 je bila namreč logopedinja zgoraj omenjene službe na lastno željo premeščena na drugi sedež in od tedaj še vedno čakamo na njeno nadomestitev. Ne razumemo, kako da po petih mesecih pristojni organi niso ukrepali in nadomestili to nadvse pomembno figuro. Vsi vemo, da so zgodnja diagnoza, hitra rehabilitacija in konstantno delo bistvenega pomena za harmoničen razvoj otroka. Kdo si bo prevzel odgovornost za to pomanjkljivost? Sledi 18 podpisov / ALPE-JADRAN Torek, 21. avgusta 2007 3 ZAŠČITNI ZAKON - Fronta proti seznamu občin, v katerih naj bi veljal zaščitni zakon Pred koncem tedna srečanje županov Trsta, Gorice in Čedada Sestanek je sklical goriški župan, da bi sprejeli skupno stališče v zvezi s seznamom Padec temperatur in dež po vsej deželi, a poletja še ni konec TRST - Vladni odlok s seznamom občin v Furlaniji Julijski krajini, v katerih bo veljal zaščitni zakon za slovensko manjšino, še čaka na podpis predsednika Giorgia Napolitana. Vlada je seznam, ki ga je posredoval paritetni odbor, odobrila 3. avgusta, običajni potrebni tehnični čas za podpis odlokov na Kvi-rinalu je približno dva tedna. Res pa je tudi, da je avgust mesec dopustov, zato se je verjetno ta čas nekoliko podaljšal. V tem času pa se je dvignil tudi glas nasprotnikov zakona. Najglasnejši je tržaški poslanec Nacionalnega zavezništva Roberto Menia, ki je predsednika Napolitana v pismu pozval, naj odloka ne podpiše, »ker je seznam v očitnem nasprotju z uradnimi stališči uprav občin, ki so vključene v seznam«. Med temi so tudi župani Trsta, Gorice in Čedada, Roberto Dipiazza, Ettore Romoli in Attilio Vuga. Pobudo med njimi je prevzel goriški žu pan Ro mo li, ki je že po zval tr žaš -kega in čedajskega kolega na srečanje, da bi v zvezi s seznamom sestavili skupno MEJA Sanader: Z ozemljem ne trgujemo SPLIT - Hrvaški premier Ivo Sanader je v nedeljo na novinarski konferenci po srečanju z bavarskim premierom Edmundom Sto-iberjem v Splitu poudaril, da sta "Hrvaška in Slovenija dve bližnji in prijateljski državi, ki svojega prijateljstva ne bosta utemeljili na trgovanju z ozemljem", poroča hrvaška tiskovna agencija Hina. Sanader je tudi povedal, da se bo s slovenskim premierom Janezom Janšo srečal ob robu Strateškega foruma Bled prihodnji konec tedna. "Ne vem, kako lahko nekdo govori o mogočem popuščanju Sloveniji, ko pa je jasno znano stališče vlade, da ne bomo trgovali, kupovali ali prodajali svojega ozemlja," je odvrnil Sanader na novinarsko vprašanje, ali razmišlja o popuščanju Sloveniji pri reševanju nerešenih vprašanj med sosednjima državama. Hrvaški premier je tudi dejal, da se bo prihodnji konec tedna srečal z Janšo ob robu blejskega strateškega foruma, kjer bosta državnika izmenjala poglede na sporna vprašanja v odnosih med sosedama. "Poleg tega bom sklical tudi srečanje predsednikov hrvaških parlamentarnih strank, da bi dosegli soglasje o odgovoru na rešitve, ki jih ponuja Slovenija," je dodal Sanader in poudaril, da je hrvaško stališče jasno. Ponovil je, da v primeru, da se državi ne bosta uspeli uskladiti o arbitru - Hrvaška predlaga, naj bo to Mednarodno sodišče za pomorsko pravo v Hamburgu, Slovenija pa je predlagala Sodišče Ovse za poravnano in arbitražo - obstaja tudi možnost arbitraže pred Meddržavnim sodiščem v Haagu. Posebej pa je poudaril, da bo njegova vlada vztrajala pri vrnitvi dolga hrvaškim varčevalcem Ljubljanske banke. Izrazil je tudi prepričanje in optimizem, da bosta slovenski in hrvaški minister za gospo dar stvo, ki naj bi se se sta la v kratkem, pripomogla k rešitvi vprašanja jedrske elektrarne Krško. Sanader je izjavil še, da bo "Hrvaška tudi pri vprašanju zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC) ravnala po evropskih standardih, odprta pa je za vse pogovore in poglede". (STA) stališče in ga nato posredovali Napoli-tanu. Kot je včeraj povedal Romoli, bo do srečanja prišlo še ta teden, vendar pa je dan še v fazi usklajevanja med vodstvi posameznih županskih uradov. Do takrat pa goriški župan ne misli dajati izjav v zvezi s tem problemom. »Čakam na srečanje s kolegoma Dipiazzo in Vu-go, na katerem bomo pripravili skupno izjavo,« je povedal za naš dnevnik. Sicer pa je župan Čedada Vuga v zvezi s seznamom občin dejal, da čaka še na mnenje drugih županov, s katerimi naj bi se nato dogovorili za skupno akcijo. Roberto Dipiazza je trenutno še na dopustu, kar zadeva občine, v katerih naj bi veljal zaščitni zakon za Slovence, pa ga skrbij o predvsem stroški. Ob tem poudarja, da ga ne more nihče prisiliti, da brez ustreznega finančnega kritja zaposli nove ljudi, potem ko je zmanjšal število občinskih uslužbencev za 250. Glede seznama občin, ki ga je vladi posredoval paritetni odbor pod vodstvom Bojana Brezigarja in je povsem enak seznamu, ki ga je pred tem sestavil že paritetni odbor v času Ber-lusconijeve vlade, pa je treba povedati, da je zaščitni zakon za slovensko manjšino št. 38/2001 povsem jasen. V seznam se namreč vključijo občine na zahtevo 15 odstotkov prebivalstvca ali pa na zahtevo tretjine občinskih svetnikov. Slednji primer velja tako za Trst kot za Go ri co in Če dad. Na drugi strani pa so se oglasili tudi nekateri politiki iz leve sredine, ki po-ude Menie in posledično nekaterih občinskih uprav, ki jih vodijo desnosredin-ski župani, ne podpirajo in se zavzemajo za spoštovanje zakonov (Bruna Zor-zini Spetič, SIK) oziroma kot Igor Kocijančič (SKP) menijo, da Menia po uradni dolžnosti igra že dolga leta napisano vlogo, pri čemer pa ni bil deležen podpore drugih politikov iz desne sredine. Podtajnik v notranjem ministrstvu Ettore Rosato pa poudarja, da je bila odobritev seznama občin zgolj potrditev dela, ki ga j e opravil že prejšnji paritetni odbor. Dejal je še, da je Prodije-va vlada z odobritvijo seznama samo storila tisto, česar Berlusconijeva vlada v petih letih seznama ni hotela. V zvezi s stališči nekaterih županov, pa je Rosato omenil predvsem Dipiazzo in njegove številne izjave o odprtosti do manjšine kot tudi utrjevanje stikov z Ljubljano, Sežano in Koprom. Zato je izrazil upanje, da tržaški župna ne bo popustil političnim pritiskom z desne in na področju zaščite manjšin storil kak korak nazaj. Goriški župan Ettore Romoli koordinira akcijo desnosredinskih županov v zvezi s seznamom občin, v katerih naj bi veljal zaščitni zakon TRST - Vremenska motnja, ki je včeraj dopoldne prinesla dež in nevihte po vsej Furlaniji Julijski krajini, je povzročila precejšen padec te-meperatur. Te so bile tudi za deset in več stopinj nižje kot v nedeljo, ko so marsikje namerili 30 do 32 stopinj Celzija. Nevihte so ponekod prinesle tudi precej dežja, saj je tako v Karniji in predalpskem območju padlo dopoldne do 50 mm dežja, na Pordenonskem 40 in na Goriškem 30 mm. Dež je bil dobrodošel v kmetijstvu, vinogradnikom, ki so že začeli s trgatvijo, pa ni povzročil preglavic. Kot so sporočili z deželne meteorološke službe Osmer, bo nestabilno vreme vztrajalo vso prvo polovico tedna. Zato va naslednjih dveh dneh napovedujejo še precejšnjo spremenljivost, od četrtka dalje pa naj bi se vreme spet izboljšalo, temperature pa dvignile. Včerajšnji dež je tudi prekinil obdobje s precej visokimi temperaturami, ki so redno presegale 30 stopinj Celzija, vendar pa, poudarjajo na Osmerju, poletja še ni konec, čeprav izredno hude vročine ni več pričakovati. Toda sončni dnevi ob morju in v gorah bodo še, tako da se bo kopalna sezona še nadaljevala, pa tudi priložnosti za prijetne izlete v gore bodo še dokaj pogoste. MARIBOR - Program vsebuje tri tematske sklope Začetek poletnega seminarja za šolnike s slovenskih šol v Italiji LJUBLJANA - V hotelu Piramida v Mariboru ta teden poteka poletni seminar za vzgojitelje, učitelje in profesorje šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji, ki ga organizira Zavod RS za šolstvo, financira pa ministrstvo za šolstvo in šport. Program seminarja vsebuje tri tematske sklope, vezane na slovenski jezik in literaturo, geografske in zgodovinske značilnosti Štajerske ter pedagoško-didak-tične tematike, 40 udeležencev pa bo med drugim obiskalo tudi mariborske vzgojno-izobraževalne ustanove. Na včerajšnjem odprtju seminarja sta zbrane nagovorila direktor zavoda Gregor Mohorčič in župan Mestne občine Maribor Franc Kan-gler. Za udeležence so pripravili raznovrsten program, ki je po besedah višje svetovalke za slovenske šole v Italiji na Zavodu RS za šolstvo Andreje Duhovnik razdeljen na tri tematske sklope. "En sklop je vezan na slovenski jezik in literaturo, ker se Andreja Duhovnik kroma nam zdi bistveno, da učiteljem slovenskih šol v Italiji poudarimo ta aspekt. Drugi del je vezan na geograf-sko-zgodovinske značilnosti Maribora in širše Štajerske, tretji sklop pa je vezan na pedagoško-didaktične tematike." Geografsko-zgodovinske tematike so po besedah Duhovnikove pomembne za osvežitev znanja učiteljev, ki svoje učence pogosto peljejo na izlet na področje, ki so ga spoznali na seminarju. Seminar namreč vsako leto izmenično organizirajo v eni od devetih območnih enot zavoda. Letos bodo ta sklop zaključili z jutrišnjo ekskurzijo v Slovenske gorice. V sklopu pedagoško-didaktič-ne ga sklo pa bo do ude le žen ci obis ka -li ne ka te re vzgoj no-iz obra že val ne institucije v Mariboru. "Tako bodo lahko navezali stik s svojimi kolegi v Mariboru, predstavili pa jim bomo tudi primere dobre šolske prakse," je za STA dejala Duhovnikova. Seminar za slovenske učitelje iz Italije izhaja iz meddržavnih dogovorov med Italijo in Slovenijo. "Slovenske šole iz Italije se enotedenskih seminarjev udeležujejo v avgustu, sloven ski šol ni ki z oba le pa so bi li v Ita -liji v prvi polovici julija," je dejala Duhovnikova. V slovenskih šolah v Italiji uči približno 500 učiteljev, na seminarju pa je prostor za 40 udeležencev, ki jih izbere slovenski šolski urad deželnega ravnateljstva v Trstu. (STA) JASIH - S praznika ob 159. obletnici rojstva cesarja Franca Jožefa Poziv k miru in sožitju Prireditev, ki so jo popestrile folklorne in glasbene skupine iz vse Srednje Evrope, priklicala več tisoč obiskovalcev S pisanega sprevoda folklornih in glasbenih skupin po krminskih ulicah bumbaca KRMIN - Praznovanje 159. obletnice rojstva avstroogrskega cesarja Franca Jožefa je v nedeljo priklicalo v Kr min več ti soč obis ko val cev iz vse Srednje Evrope. Po slovesni maši, med katero so prebrali pozdrav papeža Benedikta XVI., so na osrednjem krmin-skem trgu spregovorili predstavniki krajevnih uprav z domačim županom Lucianom Patatom na čelu, ki je izpostavil, kako so si evropski narodi od nekdaj želeli miru in sožitja. Ob njem so spregovorili predsednik združenja Mitteleuropa Paolo Petiziol, deželni od bor nik Ro ber to An to naz, pred sed -nik videmske pokrajine Marzio Stras-soldo in predsednik goriškega pokrajin ske ga sve ta Ales san dro Fab bro. Pri -sotne sta pozdravila tudi slovaški veleposlanik Stanislav Vallo in slovenski generalni konzul v Trstu Jože Šušmelj. V popoldanskih urah se je praznik nadaljeval v Jasihu, kjer so nastopile glasbene in folklorne skupine iz Italije, Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Češke, Madžarske in Slovaške. 4 Torek, 21. avgusta 2007 ALPE-JADRAN / PREDSEDNIŠKE VOLITVE - Vložiti jih morajo do 26. septembra Predsedniški kandidati začeli z zbiranjem podpisov Lojze Peterle že včeraj do 13. ure zbral potrebnih 5000 podpisov LJUBLJANA - Na upravnih enotah po Sloveniji se je včeraj začelo zbiranje podpisov podpore napovedanim kandidatom za jesenske predsedniške volitve. Zadostno število (5000) podpisov za vložitev kandidature je že do 13. ure uspel zbrati evropski poslanec Alojz Peterle, podatkov o tem kako gre ostalim pa še ni. V Ljubljani so na stojnicah pred upravnimi enotami z zbiranjem podpisov poleg Peterleta začeli še aktivisti Mitje Gasparija, Danila Türka, Elene Pečarič in Jožeta Andre-jaša. Peterle se včeraj sicer ni udeležil zbiranja podpisov pred katero izmed upravnih enot, saj je, kot so povedali v njegovem volilnem štabu, z družino do četrtka na počitnicah. Sta pa to storila Gaspari in Türk. Štab prvega je po celotni državi odprl 30 stojnic, prek katerih naj bi stopil v stik z volivci. V prihodnjih 14 dneh naj bi namreč omenjene stojnice obiskal. Je pa Gaspari obelodanil, da bo prvopodpisani na njegovi listi podpore nekdanji rektor ljubljanske univerze Jože Mencinger. V Türkovem štabu so se odločili, da bodo na njegovi listi podpore volivci razvrščeni po abecednem vrstnem redu; na prvem mestu bo tako vodja službe nujne medicinske pomoči v Zdravstvenem domu Ljubljana Primož Aplenc. Sicer pa tudi Türk namerava "podpisno kampanjo" izkoristiti za kontakt z volivci. Tako v Peterletovem kot v Türkovem štabu nameravajo zbrati več kot 5000 podpisov. Kot je včeraj poudaril slednji, "ne obstajajo odvečni podpisi, vsak podpis je dobrodošel, čim več podpisov tem bolje". Podpise podpore sta pred upravnimi enotami zbirala tudi Pečaričeva in An-drejaš s svojimi podporniki. Andrejaš je, kljub temu, daje zbral bolj malo podpisov, dejal, da se ne boji, da mu ne bi uspelo. Kandidaturo s podporo volivk in volivcev so poleg Peterleta, Gasparija, Türka, An-drejaša in Pečaričeve doslej napovedali tudi samostojni kulturni delavec Artur Štern, podjetnik Marjan Beranič, upokojenec Pavel Premrl ter študent Matej Sed-mak. V primeru, da jim bo uspelo, morajo na Državno volilno komisijo svoje kandidature skupaj z podpisi vložiti najpozneje 26. septembra. To velja tudi za strankarske kandidate, ki pa morajo svoje kandidature podpreti s tremi podpisi poslancev ali 3000 podpisi volivcev. Volilna komisija nato preveri zakonitost vloženih kandidatur, s čimer bodo predsedniški kandidati postali tudi uradni kandidati. Ti lahko svoje soglasje še vedno umaknejo, in sicer najpozneje do 1. oktobra. (STA) Zbiranje podpisov se je začelo tudi v Novi Gorici k.m. Janša z Deutsche Bahn o sodelovanju s slovenskimi logisti LJUBLJANA - Premier Janez Janša se je včeraj skupaj s finančnim ministrom Andrejem Bajukom in prometnim ministrom Janezom Božičem sestal s predsednikom uprave nemških železnic (Deutsche Bahn) Hartmutom Mehdornom in direktorjem logistike družbe Norbertom Benslom Govorili so o možnostih nadaljnjega razvoja Slovenskih železnic in sodelovanja med slovenskimi transportno-logi-stičnimi družbami in Deutsche Bahn. Nemška sogovornika sta Janši tudi predstavila srednjeročno in dolgoročno vizijo razvoja družbe. Janša je izrazil zadovoljstvo nad potekom pogovorov in izrazil je prepričanje, da je mogoče najti ustrezen poslovni model, ki bo prinesel koristi in dolgoročni razvoj vsem vključenim družbam, dodajajo iz kabineta predsednika vlade. Nekateri slovenski časniki v zadnjem času precej poročajo o načrtovani povezavi med Deutsche Bahn in slovenskimi logistično-transportnimi podjetji, in sicer Luko Koper, Slovenskimi železnicami in Intereuropo. Po pisanju časnikov naj bi se Deutsche Bahn zanimal predvsem za lastniški vstop v Intereuropo in Slovenske železnice, Nemci pa naj bi do leta 2020 v slovensko železniško omrežje vložili skoraj devet milijard evrov, med drugim naj bi financirali tudi drugi tir od Ko-pre do Divače. (STA) MINI TEATER - V okviru Festivala Ljubljana Vračanje v srednji vek Danes koncert srednjeveške in renesančne glasbe, v začetku septembra pa še srednjeveški dan LJUBLJANA - Mini teater je letos že osmo leto zapored v sodelovanju s Festivalom Ljubljana pripravil festival srednjeveške in renesančne glasbe ter srednjeveški dan na Ljubljanskem gradu. Festivalski program se bo začel danes z izredno zanimivim koncertom španske skupine Tasto Solo, sklenil pa se bo 8. in 9. septembra, ko bodo mestne ulice in grad poleg glasbenikov zavzeli še plesalci, viteške skupine, bruhalci ognja, mečevalci, igralci in drugi ustvarjalci iz Slovenije, Srbije, Italije, s Češke in Hrvaške. Skupina Tasto Solo bo nastopila v Stanovski dvorani gradu v sodelovanju s 25. festivalom Radovljica. Ansambel se posveča oživljanju bogatega, vendar danes slabo poznanega repertoarja za instrumente s tipkami, ki je nastal v poznem srednjem veku. Pri tem imajo pomembno vlogo raziskovanje, rekonstrukcija in uporaba instrumentov, ki jih redko srečamo na koncertnih odrih, poudarek pa je tudi na improvizaciji, pri kateri se glasbeniki zgledujejo po ohranjenih virih. Današnji koncert se bo začel ob 20. uri. Festival se bo nadaljeval 26. avgusta, ko bodo na Ljubljanskem gradu (začetek ob 20. uri) nastopili slovenski glasbeniki, zbrani v ansambel Musica cubicularis (Tomaž Sevšek - čembalo, Domen Marinčič - viola da gamba) ter Vasko Atanasovski (saksofon, flavta). Na sporedu bo virtuozna instrumentalna glasba pozne renesanse in glasba Atanasovskega. Prav tako v Stanovski dvorani Ljubljanskega gradu bo 4. septembra nastopil ameriški vir-tuoz na lutnji Joel Frederichsen s koncertom italijanske in angleške glasbe pozne renesanse. Na violi da gamba ga bo spremljal Marinčič. Festival srednjeveške in renesančne glasbe ter srednjeveških svečanosti se bo 8. in 9. septembra sklenil na številnih lokacijah: Stara Ljubljana, Prešernov trg, Ljubljanski grad. V glasbenemu programu bodo sodelovali ansambli iz Italije (Clamor et Gaudium) in s Češke (Lusatia Consort, Remdih). Organizatorji pa so pripravili tudi zanimiv zabavni program, ki ga bodo izvedli viteške skupine, plesalci, bruhalci ognja, zabavljači in kulturna društva. Na Ljubljanskem gradu bo v nedeljo, 9. septembra, stala srednjeveška tržnica, poskrbljeno pa bo tudi za srednjeveško kulinarično ponudbo, so sporočili iz Mini teatra. (STA) SLOVENSKE KONJICE - Po nedeljski tragični nesreči na nezavarovanem železniškem prehodu Začetek del v Cirkovcah prihodnji teden Civilna iniciativa je zagrozila s kazensko ovadbo zoper odgovorne, med katerimi omenjajo tudi prometnega ministra Janez Božiča SLOVENSKE KONJICE - Civilna iniciativa, ki si prizadeva za ureditev nezavarovanih železniških prehodov v občini Kidričevo, je zagrozila z vložitvijo kazenske ovadbe zoper odgovorne, med njimi omenjajo tudi ministra za promet Janeza Božiča, zaradi nedeljske tragedije na nezavarovanem železniškem prehodu v Cirkovcah. Prav tako bodo krajani, če se do 27. avgusta ne postavi zapornic, razpustili civilno iniciativo in "prepustili besedo ilegali". Ministrstvo za promet je nadaljevanje del na problematičnem prehodu napovedalo za prihodnji teden. Svoje zahteve je po nedeljski novi tragični nesreči v Cirkovcah, ki je terjala tri življenja, od leta 2000 pa skupaj že 11, znova zaostrila tamkajšnja civilna iniciativa krajanov za ureditev železniških prehodov. Po besedah vodje iniciative Damjana Medveda iščejo "pogumnega odvetnika, ki je pripravljen vložiti kazensko ovadbo proti odgovornim osebam", ne izključujejo niti ovadbe proti prometnemu ministru. Ob tem železnico naprošajo, da vlaki mimo omenjenega prehoda vozijo s hitrostjo le pet do deset kilometrov na uro ter s tem vsaj začasno do ureditve razmer pripomorejo k večji varnosti na tem odseku. Krajani Cirkovec sicer že dalj časa opozarjajo na nevaren prehod čez železnico, februarja letos pa so zato pripravili tudi proteste. Z omenjenim prehodom se je ukvarjal tudi državnozborski odbor za promet. Poslanec SLS in predsednik parlamentarnega odbora za promet Josip Bajc je napovedal, da bo od ministrstva za promet, direktorata za železnice in agencije za železniški promet zahteval popolne odgovore o tem, zakaj sklep odbora za promet v zvezi z ureditvijo železniškega prehoda v Cirkovcah ni bil realiziran. Zagotovili so namreč, da naj bi se to zgodilo do 4. avgusta, morda s kakšnim dnem zamude. Bajc je še dodal, da bo zahteval tudi odgovor na vprašanje, kaj bodo storili, da se podoben dogodek ne bi več zgodil. Če z odgovori ne bo zadovoljen, pa bo verjetno sklical izredno se- jo odbora za promet. V zvezi z ureditvijo prehoda v Cirkovcah je včeraj na ministrstvu za promet potekal posvet vodij pristojnih služb ministrstva ter Slovenskih železnic z državnim sekretarjem Petrom Verličem. Kot so ugotovili, je bila v sklopu projekta "Posodobitev železniške proge Prager-sko-Ormož", v okviru katerega je zavarovanje nivojskega prehoda Cirkovce prioritetno obravnavano, doslej izdelana projektna dokumentacija, izvajalec pa je nabavil tudi ustrezno opremo. Izvajalec, po poročanju medijev gre za podjetje Siemens, je včeraj ministrstvu za promet zagotovil, da naj bi že v prihodnjem tednu začeli s fizičnimi deli na gradbišču. "Računamo, da bodo tako administrativni postopki kot izvedbena dela zaključena v enem mesecu," je po sestanku povedala generalna direktorica Direktorata za železnice in žičnice Jelka Šinkovec Funduk, so sporočili z ministrstva. Kot je na včerajšnjem sestanku dejal direktor javne agencije RS za železniš- ki promet Rajko Satler, so po podpisu pogodbe z izvajalcem preučevali možnosti čim hitrejše postavitve zavarovanja. Takrat so ocenili, da bi bilo možno to opraviti v roku od 4 do 6 mesecev. Ob tem velja poudariti, da izvedba zavarovanja pomeni odstopanje iz predvidenega termin-skega plana izvedbe celotnega projekta, je ministrstvo za promet še navedlo v izjavi za javnost. Ministrstvo je že februarja predlagalo začasno rešitev, ki bi jo bilo mogoče realizirati zelo hitro. Rešitev se nanaša na preusmeritev cestnega prometa na sosednje zavarovane nivojske prehode, od katerih je najbližji oddaljen le okrog 500 metrov. Ta možnost bi bila v skladu z zakonom o varnosti železniškega prometa, ki predpisuje za ta rang proge oddaljenost med enim in drugim prehodom 2000 metrov. Vendar pa je civilna iniciativa to rešitev zavrnila, so še sporočili z ministrstva. "S svojimi nepopustljivimi stališči je onemogočala sprejem še nekaterih drugih začasnih ukrepov, ki bi do zava- rovanja nivojskega prehoda zagotovili varnost udeležencev v cestnem prometu pri prečkanju železniške proge," trdijo na ministrstvu za promet. Na sestanku so obravnavali tudi vzroke za nastanek nesreč na tem prehodu. Komisija za nivojske prehode je ugotovila, da prehod v Cirkovcah izpolnjuje vse tehnične pogoje za nivojski prehod, označen z Andrejevim križem. Prometno ministrstvo od policije še ni prejelo poročila o vzrokih nedeljske nesreče, v kateri so ob trčenju vlaka in osebnega vozila umrle tri osebe. Na podlagi policijskega poročila o nesrečah, ki so se doslej zgodile na tem prehodu, pa je bilo ugotovljeno, da je bil vzrok za nastanek nesreč v vseh primerih neupoštevanje cest-no-prometne signalizacije. Komentar omenjenih trditev je vodja civilne iniciative Damjan Medved za STA odklonil, napovedal je, da se bodo odzvali po pogrebu žrtev, na novinarski konferenci, ki jo bodo sklicali v četrtek ali petek. (STA) / RADIO IN TV SPORED Torek, 21. avgusta 2007 19 IZ Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it KRAŠKA OHCET - Včeraj na sedežu Sveta slovenskih organizacij Ženinova noša razkošje, Kot po tradiciji je poročna noša za ženina dar SKGZ in SSO Z včerajšnjo izročitvijo moške poročne noše, se je tudi uradno začel teden Kraške ohceti, ki se bo prihodnjo nedeljo zaključil s slavnostno poroko na Tabru. Tistega dne bo ženin nosil tržaško nošo, ki jo je mojstrsko izdelala Silvana Škabar. Repen-ska šivilja je namreč zamenjala dolgoletnega »uradnega« krojača Zora Štoklja in s pomočjo Marte Košuta, raziskovalke in dobre poznavalke naših narodnih oblačil, se-šila tako ženinovo kot nevestino nošo. Slednja bo ostala zavita v skrivnost vse do nedelje, ko si bosta Jana in Tom obljubila večno zvestobo, ženinovo pa so včeraj predstavili v Peterlinovi dvorani. Kot že običajno je namreč moška poročna noša dar krovnih organizacij Slovenske kulturno-go-spodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij, za kar se jima je v imenu organizatorjev zahvalila predsednica Zadruge Naš Kras Martina Repinc. Na včerajšnji predstavitvi sta »krovni« zastopala predsednika Rudi Pavšič in Drago Štoka ter poudarila pomen Kraške ohceti, morda najpomembnejšega praznika, ki ohranja našo etnografsko tradicijo: zaradi odmeva, ki ga doživlja v Sloveniji in med italijanskimi someščani, a tudi zaradi visokega nivoja, ki ga je prireditev dosegla. Za to ima zaslugo širok krog ljudi, v prvi vrsti njen pobudnik in neutrudni organizator Egon Kraus: letošnja izvedba bo prva, ki bo minila brez njega. Protagonistka včerajšnje predstavitve pa je seveda bila ženinova poročna noša. Njene značilnosti je predstavila Silvana Škabar, ki je za izdelavo uporabila dva tedna in nešteto ur ročnega dela. Model zanjo je ženin Tom našel v knjigi o tržaških poklicih in oblačilih: v prav tako nošo je bil sredi devetnajstega stoletja oblečen nek tržaški Slovenec na Borznem trgu. Hlače in jopa so rjave barve in z modrim robom oziroma podlago (novost je posebna oblika ovratnika), ruta je oranžne barve, »lajbec« pa iz svetle svile, ki jo krasijo tri vrste srebrnih gumbov, delo Claudia Strgonška. Kot je spomnila Marta Košuta se je bogastvo posameznika nekoč zrcalilo v številu gumbov, ki so krasili njegova oblačila, izpostavila pa je tudi nekatere druge detajle, na primer ročno sešite robove ženinove noše: Silvana Škabar je prava umetnica izdelave, je o repenski šivilji dejala Marta Košuta. Kdor si bo od bliže ogledal Tomovo poročno nošo, ji bo zagotovo pritrdil.(pd) Ženinovo nošo je po strokovnih kriterijih in Tomovih željah mojstrsko izdelala repenska šivilja Silvana Škabar, ki je nasledila dolgoletnega »uradnega« krojača Zora Štoklja kroma PRISPEVKI - Za kraški par Košara darov se začenja polniti Ob priliki 23. izvedbe Kraške ohceti so doslej v »košaro darov« za novo-poročenca prispevale naslednje organizacije, podjetja (oz. posamezniki): Narodna noša za ženina - darilo SKGZ in SSO Narodna noša za nevesto - prispevek Občine Repentabor Zlata poročna prstana - darilo zlatarne in urarne Malalan z Opčin Obutev za nevesto in ženina - darilo trgovine s čevlji Malalan z Opčin Prispevek za poročno potovanje - darilo turistične agencije Aurora Poročni šopek in 200 rdečih nageljnov -darilo cvetličarne Švagelj z Opčin Poročni kolač - darilo pekarne Čok z Opčin Srebrni okvir - darilo draguljarne Sker- lavai - Trst Podstavek z noži in kuhinjska deska (ploh) iz masivnega lesa - darilo po hiš tva Kralj z Op čin Okrasitev cerkve za poroko - cvetličar- na Mara iz Bazovice 2 abonmaja za gledališko sezono 2007/2008 - darilo Slovenskega stalnega Gledališča v Trstu 1 surov pršut - darilo podjetja Tiberio Mauri iz Lakotišča 100 litrov vina - darilo Kmečke zveze 2 hleba sira - darilo kmetije Lenard Vi- dali iz Bazovice Oblikovan in poslikan lopar delo Bogomile Doljak - daruje Lesnina BOR iz Nabrežine 5 kg »konfetov« - darilo podjetje LA FAVORITA iz Gorice Kdor bi želel še obogatiti »košaro darov«, naj ti sporoči na tel številko 040/327335 - g.a Tamara (občina Repentabor), od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00 ure. Prireditelji ohceti računajo tudi na prispevek slaščičarn, pekarn in prodajaln pijač za tradicionalni »fruštek« v pogostitev narodnih noš, ki bo pri Furlanu na Colu po poročni maši. 9 L" v».* Bf W i m BL\ APrimorski ~ dnevnik Barkovlje: jutri koncert Slovenskega mladinskega pihalnega orkestra Jutri zvečer se na dvorišču Slovenskega kulturnega društva Barkovlje v Ul. Bonafata 6 obeta lep in kakovosten glasbeni dogodek. Domače društvo prireja namreč v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev, Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in pod pokroviteljstvom Slovenske prosvete koncert pod zvezdami, na katerem bo nastopil Slovenski mladinski pihalni orkester pod vodstvom Marjana Grdadolnika. Sestav se bo tržaškim ljubiteljem instrumentalne glasbe predstavil z vrsto skladb v uglasbitvi oz. priredbi Keesa Vlaka, Pavla Staneka, Otta M. Schwarza, Michaela Kun-za, Sylvestra Levaya, Johana de Meija, Jakova Gotovca, Vilima Markovica, Lojzeta Kranjčana, Emila Glavnika, Vladimira Mu-stajbašica, Franca Rauterja, Igorja Podpečana in Vinka Štrucla. Koncert se bo začel ob 20. uri. Do konca avgusta prošnje za nižje stroške goriv Pokrajina Trst sporoča, da dne 31. avgusta ob 14. uri zapade rok za predstavitev prošenj za prispevke za znižanje stroškov goriv za ogrevanje domov na goratih območjih za leto 2006 na podlagi 1. in 2. odstavka 23. člena deželnega zakona št. 33 z dne 20. decembra 2002 o ustanavljanju gorskih okrajev v Furlaniji Julijski krajini. Za prispevek lahko zaprosijo družine, katerih člani na datum prošnje imajo stalno bivališče, prebivajo in so vpisani na ana-grafskih uradih občin Repentabor in Dolina (v primeru slednje se upošteva samo vas Gročana). Družine, katerih skupni dohodek ne presega 10.000 evrov, prejmejo prispevek v višini 310 evrov na leto, tiste, katerih skupni dohodek je med 10.000,01 in 20.000 evri, pa 210 evrov na leto. Prošnje je treba napisati na obrazce, ki jih je za to natisnila Pokrajina Trst. Tako razpis kot obrazce je mogoče dvigniti na pokrajinskem uradu za stike z javnostjo, najdemo pa jih tudi na spletni strani pokrajinske uprave www.provincia.trieste.it. NESREČA - Istrska ulica Z motornim kolesom 35-letni voznik naravnost v smrt Po padcu je obležal na asfaltu, mimoidoči so takoj poklicali na pomoč. Z vključeno sireno je pripeljal rešilec službe 118, zdravstveno osebje je obstopilo ranjenca, takoj so uvideli, da je njegovo stanje zelo hudo. Trudili so se, da bi mu rešili življenje, a žal ni nič pomagalo, 35-letni Federico Zilli je kmalu zatem izdihnil. Nesreča se je pripetila na odseku Istrske ulice med Trgom Valmaura in Ul. Baia-monti, v bližini črpalke Agipa (na desni strani, če smo namenjeni proti Valmauri). Zilli je šel na delo, prodajal je cvetje, peljal je prav proti Valmauri, ko je iz nepojasnjenih razlogov izgubil nadzor nad močnim motornim kolesom BMW in padel. Vsega je bilo konec v nekaj minutah. Padec je bil tako nesrečen, da je utrpel poškodbe, ki so mu bile usodne. Na tistem odseku ceste se je doslej pripetilo že toliko prometnih nesreč, tudi smrtnih, da bi morali odgovorni za ceste nekaj ukreniti. Verjetno bi morali namestiti semafor, tako bi bili vozniki prisiljeni zmanjšati hitrost, pešcem pa se ne bi bilo treba posluževati podvoza, ki za marsikatero priletno osebo predstavlja veliko oviro. Na cesti pred črpalko v Istrski ulici je včeraj spet usahnilo življenje motociklista kroma / RADIO IN TV SPORED Torek, 21. avgusta 2007 TRST 19 BOLJUNEC - V kleti vinogradnika Roberta Ote Kdaj začeti trgatev? Odgovor tiči v Brixovi lestvici Strokovnjak Kmečke zveze Štefan Rosati meril stopnjo sladkorja in kisline v moštu Trgatev v Bregu že trka na vrata. A ne povsod enako močno. Ponekod glasneje, drugod nekoliko tise. Nekateri vinogradniki bodo začeli trgati že konec tega tedna, drugi prihodnjega, nekateri pa bodo morali počakati še kakih dvajset dni, da bo grozdje primerno zrelo. Trgatev bo vsekakor zgodnja: kaka dva do tri tedne pred običajnim septembrskim rokom. Le leta 2003, po tistem rekordno vročem in sušnem poletju, so ponekod v Bregu trgali že konec avgusta, se je včeraj v svoji kleti v Boljuncu s pomočjo svojih vsakodnevnih s svinčnikom napisanih zapiskov o vremenskih razmerah na njivah spominjal vinogradnik in oljkar Robert Ota. V njegovi Kantini je popoldne potekala me ritev stop nje zre los ti grozdja, ki jo svojim članom ponudi strokovna služba Kmečke zveze. Srečanje je za vinogradnike pomembno: na podlagi točno izmerjene stopnje sladkorja in kisline v moštu je mogoče določiti pravšnji datum trgatve. Strokovna služba Kmečke zveze opravlja meritve že kako desetletje. Sprotno zbiranje podatkov iz leta v leto predstavlja dragoceno gradivo, pa tudi nudi vpogled v stanje posameznih vinogradov skozi čas. Včeraj je opravljal meritve stopnje zrelosti grozdja strokovnjak Štefan Rosati. Opremljen z refraktometrom, označenimi cevkami, indikatorjem in natrijevim hidroksidom se je lotil »posla«. Vinogradniki so mu prinesli v oceno vsak po nekaj grozdov: malvazije, vitovske, refoška in drugih sort, ki zorijo v Bregu. Izvedenec je najprej s cedilcem iztisnil iz grozdov sok. Z moštom je nato oblil refrak-tome ter in pogle dal vanj, kot da bi sku -šal z daljnogledom zazreti, kdaj bo grozdje v vinogradu zrelo. »To je Brixova metoda meritve sladkorne stopnje,« je pojasnil Ota. Rosati je prinesel s sabo parametre Brixove lestvice, po kateri je mogoče - na podlagi stopnje sladkorja (in kisline) - izračunati, kolikšno stopnjo alkohola bo vsebovalo bodoče vino. Primer: z 19,22 stopnje sladkorja po Brixu se obeta vino z 10,5 stopinje alkohola. Druga meritev se je nanašala na kislino. Rosati je moštu prilil indikator, nato začel s cevčico dodajati natrijev hidroksid in hitro mešati. Ko je mošt spremenil barvo iz rumene v modro, je strokovnjak prenehal dodajati natrijev hidroksid in v cevčici izmeril, koliko ga je še ostalo: številka na merilni cevčici je »povedala«, koliko gramov kisline je v litru mošta. Zgoraj: popis podatkov o meritvah stopnje zrelosti v kleti Roberta Ote (prvi desno). Spodaj: izvedenec Kmečke zveze Štefan Rosati z refraktometrom meri sladkorno stopnjo mošta kroma Za trgatev je ključna stopnja sladkorja. Če je višja od 20 (po Brixu), je grozdje godno za trganje; če je nižja, bo treba s trganjem počakati še kak teden. Rosati je opravil včeraj več kot 20 meritev. Dokaz, da je služba za vinogradnike z Brega potrebna. »Trgatev bo kakovostna, količina grozdja bo podobna lanski,« je napovedal strokovnjak Kmečke zveze. Zatem pa se je za omizjem v Otovi Kantini začelo modrovanje, zakaj je ponekod v Bregu grozdje že zrelo, drugod pa ne. Vse je odvisno od lege vinogradov. V Borštu, na Čelu in na Dolgi kroni za-sije poleti sonce nad vinogradi že ob šes- tih zjutraj, v Boljuncu in v Dolini po osmi uri. Pomeni, da imajo v Borštu, na Čelu in Dolgi kroni vsak dan po dve uri sonca več kot drugje, to pa se tudi pozna pri zrelosti grozdja. Zato bodo nekateri vinogradniki začeli trgati že ta teden, nekateri pa bodo morali počakati skoraj do srede septembra. NESREČA - Velika škoda OPČINE - V nedeljo se je začel Jernejev teden MALABAR Konec avgusta Gaja in Heinichen Konec avgusta bo spet gostoval v tržaškem Malabaru Angelo Gaja, eden najuglednejših vinarjev v Italiji in svetu. »Oče« barbaresca se bo prvič srečal z nemškim pisateljem, ki živi v Trstu, Veitom Heinichenom. Kot znano »oče« tržaškega komisarja Protea Laurentija v svojih srednjeev-ropsko-balkanskih in s krvjo obarvanih zgodbah tako rekoč ne more mimo »svetišča« tržaških ljubiteljev vina in njegovega animatorja Walterja Cusmicha. V kriminalki »Der Tod wirft lange Schatten« (ital. Le lung-he ombre della morte, zal. e/o 2006) celo omenja svetovno predstavitev rdečega toskanskega vina Magari, ki je ob udeležbi samega proizvajalca Gaje pred 5 leti privabila v Malabar in na bližnji trg S. Giovanni množico oboževalcev iz vse Dežele in tudi iz sosednje Slovenije in Istre. V Petek, 31. avgusta, po 19.uri, bo Angelo Gaja predstavil dve vini: ROSSJ BASS 2005 (belo) in CREMES 2006 (rdeče). Vini iz piemont-skih Lang bo spremljala svojska ga-stronomska in umetniška kulisa, od juhe s pedoči (klapavicami) in fižolom Ami Scabar do olja Lajnarji Silvana Ferluge, od ocvrtega kruha s šetrajem in bučnim cvetjem kmetije Milič (Zagrski) do pečenega pršuta Principe. V sodelovanju s knjigarno Giunti al Punto bojo na razpolago knjige Ami Scabar, Angela Gaje in Veita Heinichena. Pokušnje ter pogovore o vinu in o »redeh in vrstah«, ki so ga ustvarile, bo popestrila glasba Tržaške debitne bande Paolo Pa-olin e »I Rocciosi«. Kot je že običaj, je tržaški lokal širše odmevni dogodek, srečanje dveh znamenitih osebnosti, s srečno roko povezal tudi s krajevno in našo stvarnostjo. Gre morda za majhen, a kot vedno dragocen in pomenljiv korak na poti ovrednotenja večkultur-ne in bogate identitete mesta, ki ga velja izpostaviti. Številnim obiskovalcem, ki bodo gotovo spet napolnili tržaški trg S.Giovanni, bodo vina servirali člani skupine Bever Forever tržaškega Slow Fooda. Vsi bodo dobili priložnostni degustacijski kozarec. Za informacije in prijave: tel. 040.636226. Prireditelj vabi vse interesente, naj se čimprej prijavijo, da si pravočasno zagotovijo možnost udeležbe. Davorin Devetak Kriv maček ^««j «š1«^8. zavetnika bo trajalo do petka Tako trdi šofer - Poškodovanih kar devet vozil Poškodovani so bili štirje avtomobili, enaka usoda je do le tela pet mo pedov, poleg tega je zaboj nik za odpadke s ceste odbilo do bližnjega poslopja: ob takšnem ob ra čunu bi kdo pomis lil na ve riž no tr čenje. Nič takega, vse se je pripetilo v Ul. Giulia, kriv pa naj bi bil maček. Vsaj tako je trdil šofer. Resnici na ljubo podobne nezgode, v katere je vpleteno toliko vozil, za mestne ulice niso prava redkost. Večkrat se zgodi, da kdo oplazi in poškoduje več avtomo bi lov, poseb no če pri tis ka na plin ali pre glo boko pogleda v kozarec. Včeraj pa je bil razlog povsem drugačen. Ko je 38-letni Z.R. nekaj pred 8. uro vozil po Ul. Giulia, od središča proti Trgu Volontari Giuliani, je naenkrat na cesti zagledal mačko. S svojim volkswagen passat variant se je živali hotel izogniti s sunkovitim manevrom. Pri tem je oplazil v bližini parkirano vozilo in zadel zaboj nik za od pad ke družbe Ace gas, ki ga je odbilo do bližnjega zida stanovanjskega poslopja. To je bil šele začetek. Z zad nje stra ni se je zatem zale tel v drugi avtomobil, slednji v tistega pred njim, ta pa v druga dva. Zad nji v vrs ti je kon čal v mo pede, pet jih je pre -vrnil. Ko bodo na zavarovalnici prejeli račun, verjetno ne bodo preveč zadovoljni. Zadovoljni pa bodo ljubitelji živali: konec koncev je maček ostal nedotaknjen. V nedeljo se je na Opčinah s slovesno praznično procesijo, ki je šla okrog župnijske cerkve, začelo praznovanje farnega zavetnika sv. Jerneja. Jernej namreč goduje 24. avgusta, ko se bodo praznovanja tudi zaključila. Župnija je slovesno procesijo sklenila izpeljati teden dni pred običajnim rokom, saj bo naslednjo nedeljo v sosednji vasi Repen na sporedu Kraška ohcet. Praznično procesijo je vodil domači župnik Franc Po-hajač, odvila pa se je v senci lip in kostanjev okrog cerkve, kamor so domačini postavili priložnostne oltarje, ob katerih so potekale molitve, litanije in branje prošenj. Tudi tokrat so pri procesiji sodelovale domače narodne noše, iz zvonika pa so se oglasili pritrkovalci. Procesiji je v openski cerkvi sledila slovesna sveta maša. V popoldanskih urah pa je na prostoru za cerkvijo potekal vesel Jernejev popoldan z bogatim sre čolo vom. Praznovanja ob farnem zavetniku se bodo na Opčinah nadaljevala do petka. V sredo, torej jutri, prireja MePZ Sv. Jernej v sodelovanju z Društvom Finžgarjev dom koncert duhovnih pesmi. Nastopila bo mezzosopranistka Martina Fe-ri, na orgle pa jo bo spremljal Iztok Cergol. Praznovanja na Opčinah bodo svoj višek dosegla na samo Jernejevo, in sicer v petek, 24. avgusta. Ob 19. uri bo namreč slovesna sveta maša, ki jo bo ob 25-letnici svojega ma-šniškega posvečenja daroval bivši openski župnik in dekan Zvo ne Štrubelj. ( ps) Praznično nedeljsko procesijo okrog cerkve sv.Jerneja je vodil domači župnik Franc Pohajač kroma / RADIO IN TV SPORED Torek, 21. avgusta 2007 19 MLADI LEVI DEMOKRATI - Na prazniku Unita in Novega Dela na Opčinah O evropski perspektivi Balkana z Milošem Budinom Predstavnik vlade o nujnosti sprejetja ustavne pogodbe EU Izzivi evropske integracije na Balkanu je bila tema včerajšnje okrogle mize na Prazniku Unita in Novega Dela v Prosvetnem domu na Opčinah, ki jo je odprl deželni tajnik Mladinske levice Levih demokratov Štefan Čok, sklenil pa vladni podsekretar Miloš Budin. Čeprav vreme ni bilo ravno naklonjeno tovrstni tipično poletni debati, ki so jo mladi LD organizirali skupaj s hrvaškim Forumom mladih socialdemokratov, je bila razprava zanimiva, nam je zagotovil Štefan Čok in ob tem dodal, da nameravajo nadaljevati in razvijati sodelovanje s hrvaškimi in slovenskimi mladimi socialdemokrati. Miloš Budin je v sklepni besedi podčrtal pomen evropske ustavne pogodbe, katere odobritev je kljub vsem težavam, ki so jo ovirale, nujna. Gre namreč za neobhodni instrument za nadaljevanje graditve Evrope, za njen razvoj in za nadaljnje širitve. Pri tem se je vladni podsekretar nanašal predvsem na Jugovzhodno Evropo oziroma na balkansko območje, kjer problemi po krvavih konfliktih še niso rešeni. Za njihovo rešitev, za stabilizacijo in razvoj te regije je po Budinovih besedah nujno skupno delovanje Evropske unije. Vsem državam regije pa je treba omogočiti, da imajo za cilj evropsko perspektivo, postopno vključevanje v evropsko integracijo, kije hkrati spodbuda za njihov notranji razvoj in medsebojno sodelovanje. Praznik je doživel polnoštevilno udeležbo v nedeljo, ko sta na popoldanski prireditvi spregovorila deželna svetnica Levih demokratov Tamara Blažina in deželni tajnik stranke Bruno Zvech. Blažinova je uvodoma dejala, daje letošnji praznik Unita in Noveg Dela očitno zadnji, vsaj v takšni obliki. V teku je namreč nastajanje Demokratske stranke, ki jo je Blažinova opredelila kot novo kvaliteto v italijanski politiki ter priložnost za ustvarjenje sodobne reformistič-ne politične sile. Pogoji za to so dozorevali dolgo časa, spojitev zmerne levice z naprednmim katoliškim krilom v Italiji pa je korak v zrelo obdobje demokratičnega sistema, v katerem mora biti velika reformistična stranka realna alternativa desnici. To združevanje pa je obenem velika priložnost tudi za Slovence v naši deželi. Tako Blažinova kot Bruno Zvech sta poudarila nujnost, da se čim več ljudi vključi v razpravo o nastajajoči stranki, ki mora imeti odprta vrata za vse. Bistvena pa bo vsekakor množična udeležba na primarnih volitvah, ki bodo 14. oktobra. S sinočnje razprave o Evropi in Balkanu, na kateri je sodeloval vladni podsekretar Miloš Budin kroma Tatvine na Krasu: prijeli naj bi vodjo tolpe V Benetkah naj bi bili prijeli vodjo tolpe, ki je odgovorna za tatvine v vilah po Krasu in ki naj bi jo sestavljali štirje Albanci. Bazo naj bi imeli v Rimu, »delokrog« naj bi bil v pokrajinah Benetke, Trst in Treviso. Preiskava se nadaljuje v strogi tajnosti, ker morajo izslediti še ostale člane. Manjša jadrnica v težavah Poslabšanje vremena je bilo napovedano, v naših krajih bi opozorila morali upoštevati še posebno tisti, ki se podajo na morje. Na žalost se vedno najde kdo, ki se na napovedi ne ozira ali pa misli, da bo pravočasno prišel na varno. Običajno se primer konča tako, da neprevid-nežu morajo hiteti na pomoč. Tako je bilo tudi včeraj popoldne, ko je z manjše jadrnice, ki je bila pred obalo Gradeža, prišel klic na pomoč. Na krovu so bile štiri osebe, morje je bilo razburkano, pihal je močan veter in si z malim pomožnim motorjem niso mogli veliko pomagati. Nemudoma je na pomoč izplul čoln pristaniškega poveljstva, ki je jadrnico prestregel okrog štiri milje pred Sesljanskim zalivom. Na srečo nihče ni bil poškodovan, nakar so jadrnico pospremili na varno, v se-sljanski portič. Poleg pristaniškega poveljstva so na pomoč jadrnici od-pluli tudi gasilci in policija. ŽELEZNICE - Klavrna reklama za Holding Slovenske železnice Konec julija na Opčinah »zaplenili« z azbestom onesnaženo slovensko lokomotivo POKRAJINA Srečanje s hitrohodcem Cafagno Tržaški hitrohodec Diego Ca-fagna bo na svetovnem prvenstvu, ki se pričenja v četrtek v Osaki na Japonskem, predstavljal živo pričo akcije tržaške Pokrajine »čisti šport«, je povedal odbornik za šport te ustanove Mauro Tommasini med včerajšnjim sprejemom za Cafagno. Srečanja v palači Galatti se je udeležil tudi mladi Federico Masi, ki je že član reprezentance v hitri hoji, ne bo pa odpotoval v Osako. »Masi je zadnji izmed naših prespektivnih atletov, ki zaslužijo vso podporo,« je še naglasil Tommasini. Vso srečo so Cafagni voščili tudi predsednica združenja Azzurri d'Italia Marcella Skabar, predsednik deželnega odbora atletske zveze FIDAL Romano Ilser, Giuseppe Donno za tržaški FIDAL delegat CONI-ja za Trst Stelio Borri in polkovnik karabinjerjev Ivano Fraticelli. Temu vojaškemu rodu pripada tudi sam Cafagna. Medtem ko italijanska javnost o zadevi (na srečo?) ni bila obveščena, je slovenska javnost za neljubo novico izvedela slab mesec po dogodku, in to po zaslugi slovenskega dnevnika Delo. To je namreč v včerajšnji številki poročalo, da so »Italijani vrnili lokomotivo, onesnaženo z azbestom«, ki so jo konec julija »zalotili« na openski železniški postaji. Na Slovenskih železnicah (SŽ) so novinarki ljubljanskega dnevnika zagotovili, da je šlo za »izjemno situacijo«, ker se je obloga, s katero so zaščitili azbest zunaj lokomotivine kabine, poškodovala. Tega smrtonosnega materiala namreč z lokomotiv niso v celoti odstranili, ampak so ga zaščitili, odstranjen pa je bil v notranjosti lokomotiv, da ne bi bilo ogroženo zdravje ljudi. In zakaj ni bil odstranjen ves azbest? Na SŽ odgovarjajo, da bodo vse lokomotive te vrste umaknjene iz prometa do konca leta 2009. Seveda se samo po sebi zastavlja vprašanje, ali se ta »izjemna situacija«, ki se je primerila na Opčinah, do leta 2010 ne bi mogla ponoviti. Da ne govorimo o škodi, ki jo je pri tem utrpela podoba Slovenskih železnic v tujini. Pri Trenitalia so namreč povedali, da »opravljena popravila v SŽ ne zagotavljajo popolnega tesnila in torej izpadanja azbestnih vlaken«, poleg tega pa so pri normalni kontroli na Opčinah inšpektorji odkrili tudi azbestne odpadke na tleh lokomotive. Trenitalia je v zvezi s tem poslala predstavniku SŽ na Opčinah elektronsko sporočilo o zadevi, onesnaženo elektrolokomotivo vrste 362, v katero je bilo svojčas vgrajeno 1050 kilogramov azbesta, pa je nato vrnila Sloveniji. V SŽ so sporno lokomotivo sanirali in jo vrnili v promet, Italijani pa so 2. avgusta izvedli novo kontrolo, kije po zagotovilu SŽ pokazala, da je bila sanacija »uspešna, da ni azbestnih sledi in da lahko lokomotiva spet normalno vozi«. Konec dober, vse dobro? Niti približno ne, če beremo Delo. Starejše lokomotive se pogosto kvarijo, poleg tega pa tudi na drugih »kar mrgoli azbesta«. Prav tako ne drži, da azbest na zunanji strani lokomotiv ni škodljiv za strojevodje. Ti namreč v prostor glavnega stikala vstopajo, kadar pride do okvare, ob večkratni dnevni menjavi kabine, ob vsakem prevzemu lokomotive, in to brez kakršnega koli respiratorja. Pri poškodbi, ki so jo odkrili na Opčinah, torej ne gre za »izjemno situacijo«, saj se tovrstne lokomotive pogosto kvarijo, kar tudi ni čudno pri stroj ih, ki imajo več kot 40 let. Po slovenskih tirih vozi še šest takšnih primerkov, popularno imenovanih gomulke, in to kljub njihovi častitljivi starosti 40 let arhiv AZBEST - Agencija za železniški promet Slovenija pri odstranjevanju azbesta zamuja 10 do 15 let Slovenska Agencija za železniški promet (AŽP) je aprila letos sporočila, da odstranjevanje azbesta iz vlakov v Sloveniji zamuja za 10 do 15 let. Odstranjevanje azbesta, ki se uporablja kot toplotni izolator na ogrodjih vozil (strešni del), posameznih komponentah ogrevalnega in izpušnega sistema dizelskih vlečnih motorjev in na določenih visokonapetostnih elementih, zahteva zelo visoka finančna sredstva. Tehnologija izdelave vozil izpred 40 let na področju toplotne in zvočne zaščite je poznala le azbest, so povedali na AŽP, ki ima od leta 2003 v pristojnosti tudi postopke za izdajo obratovalnih dovoljenj za nova železniška vozila, ki jih ŠŽ v zadnjem Času postopoma kupuje. Kakor drugi prevozniki so tudi Slovenske železnice takrat kupovale železniška vozila z vsebnostjo azbestnih proizvodov. V nekaterih železniških vagonih je azbest v trdni vezavi, zato ne more priti v stik s potniki. Strokovnjaki AŽP so na kompozicijah t.i. gomulk in drugih vlakih opravili analize in naročili tudi nove, ki so v obdelavi na zavodu za varstvo pri delu. Na AŽP so dodali, da je bil trdno vezani azbest v celoti odstranjen z dveh garnitur gomulke, delno štirih, na 50 vagonih, ki še vozijo, pa se večkrat premazan in zaščiten nahaja v manjših količinah. V zadnjih dveh letih je bil azbest odstranjen iz 94 vozil v celoti in iz 24 vozil delno. Po programu bi moral biti azbest v celoti odstranjen do leta 2010. SŽ so imele pred dvema letoma še 308 tirnih vozil, ki so vsebovala azbest, danes pa naj bi bilo takšnih vozil še 220, od tega je iz 20 azbest odstranjen delno. Program odstranjevanja smrtonosnega materiala bo državo stal okrog 13 milijonov evrov. Slovenija je popolno prepoved uporabe, prometa in proizvodnje azbesta v svojo zakonodajo uvedla šele leta 1996, čeprav se je že od sedemdesetih let vedelo, da gre za smrtonosen material. Zakon o odpravljanju posledic dela z azbestom, ki je začel veljati komaj aprila lani, pa podeljuje nekatere pravice zaposlenim na delovnih mestih, kjer so bili izpostavljeni azbestu, kot pri izdelavi, predelavi, skladiščenju ali odstranjevanju azbesta oziroma azbestnih izdelkov. Od leta 1947 je Slovenija uvozila 670 tisoč ton azbesta, od katerega ga je kar 89 odstotkov porabila tovarna salonitnih plošč v Anhovem. Po podatkih proizvajalcev (po ocenah strokovnjakov so dejanske količine večje) so v Sloveniji v 53 letih izdelali 7,3 milijona ton salonitnih plošč za kritine, 1,5 milijona ton cementno-azbestnih vodovodnih cevi, 770.000 ton lepil, 1,9 milijona kosov zavornih oblog in popravili ali obnovili več kot 15.400 vagonov. Življenjska doba azbestnih izdelkov je 35 do 45 let, kar pomeni, da bo problem saniranja teh izdelkov še dolgotrajen proces. / RADIO IN TV SPORED Torek, 21. avgusta 2007 TRST 19 GLEDALIŠČE MIELA - Včeraj zvečer odprli razstavo Druga svetovna vojna skozi fotografski objektiv znamenitega Evgenija Haldeja Gledališče Miela v Trstu do 16. septembra gosti izreden dogodek in sicer razstavo posnetkov najznamenitejšega sovjetskega vojnega fotografa Evgenija Haldeja, ki so jo odprli včeraj zvečer. Pobudnik razstave, ki jo je uredila zgodovinarka Marina Rossi, je novoustanovljeno združenje Foto Hangar, »skupine prijateljev«, ki so bili naveličani, kot je na včerajšnjem odprtju dejal podpredsednik zadruge Bonawentura Fabio Amo-deo, da se v Trstu s težavo izvedejo velike razstave in da se fotografiji še vedno ne priznava tistega mesta, ki si ga zasluži. Združenje se je poslužilo sodelovanja fundacije Solares iz Parme. Ime Evgenija Haldeja (1917- -1997) je neločljivo povezano s fotografsko zgodovino druge svetovne vojne, saj je ruski fotograf judovskega porekla kot reporter agencije Tass vojna leta prebil na fronti, najprej na skrajnem severu v Murmansku, nato pa na jugu države, s svojim fotografskim aparatom pa je ovekovečil padec Budimpešte, Dunaja in predvsem Berlina, kjer je posnel svetovno znano sliko, ki prikazuje postavitev sovjetske zastave na strehi tamkajšnjega Reichstaga. Vojno dogajanje zaobjema večino razstave, kjer pa je možno videti tudi predvojne posnetke »izgradnje socializma« v Sovjetski zvezi, dogajanje na konferenci v Potsdamu in na pro- Razstava v gledališču Miela bo odprta do 16. septembra kroma cesu v Nurnbergu ter življenje sovjetske družbe v 50. in 60. letih. Razstava, je dejala Marina Rossi, predstavlja vrhunec obširne raziskave, ki se je pričela leta 1995 in v okviru katere je sama imela priložnost osebno spoznati Evgenija Haldeja. Nastal je tako dokumentarni film Umberta Astija Zmaga nima kril, za njim pa pričujoča razstava, ki je bila prvič postavljena pred letom dni v Bielli. Pomenljivo je, je še dejal Amodeo, da ravno kraji, ki jih je 20. stoletje močno zaznamovalo, gostijo takega pričevalca tega stoletja, kot je ravno Haldej. Razstavo je podprlo odborništvo za kulturo dežele Furlanije Julijske krajine, odbornik Roberto Antonaz pa je na včerajšnjem odprtju poudaril, kako deželna uprava želi pomladiti kulturo s tem da nudi prostor tudi manj upoštevanim zvrstem, med katerimi je ravno fotografija. Dalje je dejal, kako razstava obsega precejšen del prejšnjega stoletja in ponuja tudi neposreden pogled na vojno. Ravno vojna, je dejal Antonaz, ni presežena, zato prikazovati jo pomeni tudi opravljati pomembno kulturno delo. Kot že rečeno, bo razstava odprta do 16. septembra vsak dan in to v večernih urah od 18.30 do 22.30. Poleg fotografij si bo mogoče ogledati tudi dokumentarec Zmaga nima kril. (iž) POBUDE - 2. septembra Trst v znamenju judovske kulture Včeraj danes Učenec Sigmunda Freuda, Ed-oardo Weiss, intelektualec Giorgio Voghera in newyorški župan Fiorello La Guardia so nekatere od osebnosti, povezane z zgodovino tržaške judovske kulture, katerim bodo posvetili osrednje pobude ob 8. izvedbi »evropskega dne židovske kulture«, ki ga 2. septembra slavijo po vsej Evropi. Med italijanskimi mesti bo letos Trst imel še posebno vlogo. V naši deželi bodo zasedanja tudi v Gorici in Gradišču, govor bo o umetnikih Vittoriu Bolaf-fiu in Carlu Michaelstaedterju, predvideni so obiski judovskega pokopališča. V Trstu se bodo manifestacije pričele zjutraj, s slovesnostjo v sinagogi in predstavitvijo projekta judovskih poti »IPod«. Sledila bo otvoritev razstave »Fiorello La Guardia in njegove tržaške judovske korenine«. Na ogled bodo fotografije, dokumenti in pričevanja newyorškega župana, sina tržaške Judinje Irene Coen. La Guardia je nekaj let preživel tudi v našem mestu. Prav tako v jutranjih urah bo prof. Elvio Guagnini v kavarni San Marco orisal lik pred nekaj leti umrlega Giorgia Voghere. Edoardu Weis-su, ustanovitelju prve družbe o psihoanalizi v Italiji, pa bodo posvetili zasedanje v muzeju Sartorio, kjer so predvidene še druge pobude. Weiss se je ro- Danes, TOREK, 21. avgusta 2007 IVANA Sonce vzide ob 6.12 in zatone ob 20.04 - Dolžina dneva 13.52 - luna vzide ob 15.13 in zatone ob 23.23. Jutri, SREDA, 22. avgusta 2007 TIMOTEJ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 20,6 stopinje C, zračni tlak 1008 mb raste, brezvetrje, vlaga 87-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23,9 stopinje C. [I] Lekarne dil leta 1889 v Trstu, leta 1914 je diplomiral na Dunaju, kjer je bil že leto dni prej član tamkajšnjega mednarodnega psihoanalitičnega združenja. Leta 1918 se je vrnil v Trst, kjer je opravljal poklic psihoanalitika (med drugimi se je k njemu zatekel Umberto Saba), nakar se je preselil v Rim, kjer je ustanovil »italijansko psihoanalitično družbo«. Od sprejetju protirasnih zakonov je leta 1939 odšel v ZDA, v Chicago. Liku Herberta Paganija, eklektič-nemu umetniku in avtorju znanih pesmi kot »Albergo a ore«, pa bo posvečena razstava v muzeju tržaške judovske skupnosti »Carlo e Vera Wagner«. Od ponedeljka, 20. avgusta, do sobote, 25. avgusta 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Dante 7 (040 630213), Ul. Costalun-ga 318/A (040 823268), Milje - Ul. Maz-zini 1/A (040 271124). Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskih pozivom in nujnim re-cep tom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim re cep tom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 14 (040 572015). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznič-na od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. H Šolske vesti DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 25. avgusta 2007. Med tednom bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da se redni pouk v šolskem letu 2007/2008 začne v ponedeljek, 10. septembra 2007, ob 8. uri. RAVNATELJSTVO DPZIO J. ŠTEFAN obvešča, da bo na sedežu šole do ponedeljka, 3. septembra 2007, do vključno sobote, 8. septembra, podporni pouk za dijake, ki so izdelali s formativ-nim dolgom. Razpored podpornega pouka je izpostavljen na oglasni deski. Redni pouk se bo začel 10. septembra 2007, ob 8. uri. RAVNATELJSTVO DRŽAVNEGA ZNANSTVENEGA LICEJA FRANCE PRE ŠE REN sporoča, da bo šola med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti do 1. septembra 2007 ob sobotah zaprta. Tajništvo bo delovalo od ponedeljka do petka, od 9.30 do 12.30. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo podeljevanje letnih suplenc za učno osebje slovenskih sol na Tržaškem potekalo v torek, 28. avgusta, in sicer ob 9. uri za osnovno šolo in vrtce na didaktičnem ravnateljstvu pri Sv. Ivanu ter ob 10. uri na DTTZ Žiga Zois za nižjo in višjo srednjo šolo. Razpoložljiva mesta bodo objavljena 24 ur prej na obeh omenjenih šolah ter na Deželnem šolskem uradu v Trstu. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽ BO SLOV NE GA LI CE JA A. M. SLOMŠKA sporoča, da bo šola ob sobotah zaprta do 1. septembra 2007 . S Izleti Dragi predsednik Dušan Križman, ob tvoji okrogli obletnici ti iz srca voščimo vse najboljše. Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel - Trst Zasijala nam je Luna in osrečila mamico Laro, očka Fabrizia ter nonote z Opčin in iz Boljunca KRUT prireja 14-dnevno bivanje na otoku Ischia od 7. do 20. oktobra 2007. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B tel. 040360072. ¿i Čestitke Draga EVALD in SILVIAlZa vaših prvih 25 let skupnega življenja vama želiva še mnogo sreče, razumevanja, potrpljenja in dosti zdravja. Iz vsega srca mama Sabina, papa Zdrav-ko. Novorojenčku EVANU, mami Ta-mari, očku Ediju in bratcu Aneju iskreno čestitamo in želimo vse najboljše. Fabio, Tamara in Julija Dobrodošla LUNA! Dosti span-čkaj, papaj in hitro zrasi, da se bomo čim prej skupaj igrali. Martina in Daniel Lara in Fabri bosta od zdaj naprej lahko mirno kolesarila tudi pod zvezdnatim nebom, saj jima bo njuna LUNA vedno osvetljevala pot! Srečno! Neva in Nicola Z Laro in Fabrijem se veselimo prihoda male LUNE vsi pri družini Lizza. U Kino IZLET KMEČKE ZVEZE V KALABRIJO KZ prireja v sodelovanju z Vsedržav-nim združenjem upokojencev-CIA (Konfederacije kmetov Italije), 8 dnevni izlet na 10. Vsedržavni praznik upokojencev ANP/CIA, ki bo od 15. do 22. oktobra v Kalabriji. Odhod je predviden z letalom iz Benetk. Program izleta predvideva, poleg udeležbe na prazniku, ki bo v mestu Tropea tudi ogled nekaterih najznamenitejših zgodovinskih in turističnih območji Kala-brije in sicer: Gerace, Locri, Capo Co-lonna, Crotone, Capo Rizzato, Le Cas-tella, Tropea, Reggio Calabria, Vito Valentia, Serra San Bruno, Cosenza, Ca-serta. Možen bo tudi ogled Eoliskih otokov. Cena izleta je 850 evrov na osebo, 400 evrov vplačanih ob vpisu najkasneje do 25. avgusta 2007, saldo pa do 20. septembra. Podrobne informacije v uradih KZ oz. pri gosp. Ma-riarosi (GSM 338- 9982850). AŠDCHEERDANCE MILLENIUM organizira avtobusni izlet v Gardaland v soboto, 1. septembra 2007. Prijavite se lahko ob torkih in četrtkih od 18. do 19. v telovadnici OŠ F. Bevk na Opči-nah. Za informacije tel. št. 3497597763 Nastja. 3. SEPTEMBRA 2007 bo na Barbani skupno romanje slovenskih vernikov iz Goriškega in Tržaškega. Ob 11. uri bo sv. maša, ki jo bo vodil naš g. škof Ev-gen Ravignani. Šolske sestre de Notre Dame vabijo, da se tega romanja udeleži čim več ljudi. Avtobus bo zjutraj peljal na Barbano. Odpotoval bo ob 7. uri s trga Oberdan, ob 7.20 s Proseka, ob 7.30 iz Sv. Križa (po potrebi se lahko ustavi tudi v drugih vaseh). Po sv. maši bo kosilo v Biljah. Po kosilu bo obisk Marijinega celja nad Kanalom. Tam bodo slovesne večernice in blagoslov. Cena romanja je 35,00 evrov. Za informacije poklicati na št. 040220693. Pohitite z vpisom! ALCIO N E - Dvorana bo v poletnem času zaprta. AMBASCIATORI - 16.30,18.20, 20.15, 22.15 »Licenza di matrimonio«. ARISTON - (poletna arena) 21.15 »Il destino nel nome«. CINECITY - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Licenza di matrimonio«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Disturbia«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Alla deriva«; 16.00, 16.30, 17.45, 18.45, 19.15, 20.30, 21.30, 22.00 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; 16.05, 20.05 »Material girls«; 18.05, 22.05 »The Protector: La legge del Mu-ay Thai«; 16.00 »I fantastici 4 e silver surfer«; 16.15, 19.15, 22.00 »Transformers«. EXCELSIOR - Dvorana bo zaprta v poletnem času. EXCELSIOR AZZURRA- Dvorana bo v poletnem času zaprta. FELLINI -16.15 »Il brutto anatroccolo«; 17.40, 19.10 »The Protector: La legge del Muay Thai«; 20.40, 22.20 »Feed«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30 »The Reef: Amici per le pinne«; 17.45, 20.00, 22.15 »Le vite degli altri«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Disturbia«. KOPER - KOLOSEJ -16.20,18.40,21.00 »Ratatouille«; 16.00, 17.45 »Divji valovi«; 19.30, 22.00 »Napumpana«; 16.10, 19.00, 21.50 »Transformerji«. NAZIONALE - Dvorana 1:16.30,18.20, 20.15, 22.15 »Alla deriva«; Dvorana 2: 16.30, 20.10 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; 18.40, 22.20 »Il mio ra-gazzo e un bastardo«; Dvorana 3: 16.30, 18.15 »Il cane pompiere«; 20.00, 22.15 »Smokin' aces«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Catacombs - Il mondo dei morti«. SUPER - film prepovedan mladim pod 18. letom. TRŽIČ - KI NEM AX- Dvorana 1: 20.10, 22.10 »Disturbia«; Dvorana 2: 20.15, 22.15 »Alla deriva«; Dvorana 3: 19.50, 22.10 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; Dvorana 4: 20.00, 22.15 »Licenza di matrimonio«; Dvorana 5: 20.00, 22.20 »La duchessa di Lange- / RADIO IN TV SPORED Torek, 21. avgusta 2007 19 □ Obvestila VZPI-ANPI OPČINE-BANI-FERLUGI-PIŠČANCI prireja v sredo, 29. avgusta, slovesnost, s katero se bodo poklonili spominu devetih tovarišev, ki so jih Nemci pred 63. leti ustrelili v Kraški dolinici na Opčinah. Zbirališče ob 18. uri na openskem pokopališču, nato polaganje cvetja ob spomeniku v parku na Mandriji ob ulicah Carsia in San Isidoro. Vabljeni! ZDRUŽENJE STARŠEV O.Š. F. MIL-ČINSKEGA OBVEŠČA, daje še nekaj prostih mest za tabor angleškega jezika JEZIKAJTE, ki se bo odvijal v Zambratiji od 27. avgusta do 2. septembra (starostna skupina od 10. do 16. leta) in računalniško in šahovsko delavnico MIŠKA, ki bo potekala na DTTZ Žiga Zois v Trstu v jutranjih urah (od 9. do 14. leta). Za informacije in prijave kliči 040-567751, 3202717508 (tanja) ali e-pošta: »mail-to:franmilcinsk@libero.it«. KMEČKA ZVEZA obvešča svoje člane, da bodo vse podružnice KZ zaprte za dopust od 27. julija do 31. avgusta 2007. SEČNJA DRV 2007/2008 Vsi tisti, ki nameravajo sekati drva za domačo uporabo na jusarskih gozdnih površinah k.o. Opčine v sezoni 2007/2008, so vabljeni da predstavijo prošnjo od 16. avgusta do 7. septembra, na sedež odbora za ločeno upravo jusarskega premoženja Opčine, Ul. Doberdob 20/3, v sledečem urniku: od ponedeljka do petka, od 10. do 12. ure; v torek tudi od 14.30 do 16. 30. Zainteresirani morajo imeti bivališče na Op-činah. DRUŠTVO SLOVENSKIH LOVCEV FJK »DOBERDOB« obvešča člane, da so stekla dela za pripravo in delo v lovski osmici, ob priliki Kraške ohceti v Repnu. Se dobimo vsak dan po 17. uri. Dobrodošli! NA ROD NA IN ŠTU DIJ SKA KNJIŽ NI -CA obvešča, da bo do 31. avgusta odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. OPENSKI JUS SKLICUJE TISKOVNO KONFERENCO Upravni odbor open-skega jusa obvešča, da je javni tožilec dr. Maddalena Chergia zavrnila kazensko prijavo Gozdnega poveljstva na Opčinah proti openskemu jusu. Svojo odločitev utemeljuje z dejstvom, da openski jus ni izvedel sečnje na tujem, ampak na svojem zemljišču. Tiskovna konferenca bo v sredo, 22. avgusta, ob 11. uri, v Prosvetnem domu na Opčinah. Prisrčno vabljeni. PLANINSKA ŠOLA SPDT Mladinski odsek SPDT prireja od 27. avgusta do 1. septembra 2007 Planinsko šolo na Planini pri jezeru nad Bohinjem, ki je namenjena osnovnošolski mladini. Na razpolago je še nekaj mest. Zainteresirani naj se čimprej javijo na tel.: 338-4913458 (Franc). V četrtek, 23. avgusta ob 19. uri v prostorih ŠZ Bor, na Stadionu 1. maja, bo potekal zadnji sestanek pred odhodom. Vabljeni! MAČKOLJE-ŽUPNIJSKA SKUPNOST vabi na praznovanje vaškega zavetnika sv. Jerneja. V petek, 24. avgusta, ob 19. uri, v župnijski cerkvi slovesna evharistija: somaševanje vodi tržaški škof msgr. Evgen Ravignani. Med mašo bo podelitev zakramenta birme. V nedeljo, 26. avgusta, pred župnijsko cerkvijo: ob 17. uri, srečanje pritrko-valcev; ob 19. uri, slovesna evharisti-ja - somaševanje vodi msgr. Franc Bole, urednik revije »Ognjišče«. Sledijo procesija po vaških ulicah, blagoslovitev vozil ter tradicionalna družabnost. ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici v poletnih mesecih odprta od 8. do 14. ure. ČASNIKARSKA DELAVNICA v okviru Festivala mladinske ustvarjalnosti za vse mlade, ki si želijo spoznati svet novinarstva, pisati članke, ankete in intervjuje. Od ponedeljka, 27. avgusta, do četrtka, 30. avgusta, od 14. ure do 15.30 v Finžgarjevem domu na Opči-nah. Vodi Breda Susič. Za dodatne informacije in prijave: »www.dragamla-dih.org«, »rast_mladika@hotmail.-com«, 040-370846 (Raffaella, Patrizi-a). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja poletni KAMP CHEERLEADINGA za otroke od 5. do 12. leta starosti od 27. do 31. avgusta in od 3. do 7. septembra v telovadnici OŠ F.Bevk na Opčinah. Vabljeni stari in novi člani. Prijave v uradih ZSŠDI-ja na tel. št. 040-635627. Info na tel. št. 3460441133 Petra ali 349-7597763 Nast-ja. AŠDCHEERDANCE MILLENIUM sporoča, da se bodo dvotedenske poletne priprave za Strele (12-16 let) in Škrate (od 16 leta dalje) začele 3. septembra v telovadnici OŠ F.Bevk na Opčinah. Urniki treningov: Strele - od pon. do pet. od 17.00 do 19.00; Škrati - od pon. do pet. od 19.00 do 21.00. Dobrodošli so tudi novi člani. Informacije na tel. št. 346-0441133 Petra ali 349-7597763 Nastja. FESTIVAL DRAGE MLADIH 2007 vabi vse mlade, ki si želijo ustvarjati in sproščati domišljijo, na teden mladinske ustvarjalnosti od 27. avgusta do 1. septembra v Finžgarjevem domu na Opčinah. V ponedeljek, 27. avgusta, ob 15. uri DOBRODELNI ODBOJKARSKI TURNIR (ekipe društev, organizacij, prijateljev...), ob 18.45 slovesno odprtje Festivala z nagrajevanjem in nastopom dekliške plesne skupine Light iz Trsta in break-dance skupine Go-Breakers iz Nove Gorice. Od torka do petka delavnice mladinske ustvarjalnosti (likovna, časnikarska, plesna, kolesarska, gledališka in make-up delavnica). V sredo, 29. avgusta, ob 19.30 im-provizacijski večer Jam Session, kjer bodo udeleženci likovne in plesne delavnice skupaj ustvarjali s pomočjo glasbe. V petek, 31. avgusta, ob 21. uri gledališka predstava Molière za mlade v izvedbi mladinske gledališke skupine SKD Igo Gruden iz Na-brežine in nastop plesne skupine MOSP. V soboto, 1. septembra, gledališki in plesni nastop udeležencev Festivala mladinske ustvarjalnosti, odprtje razstave udeležencev likovne delavnice. Za dodatne informacije in prijave: www.dragamladih.org«, »-rast_mladika@hotmail.com«, 040370846 (Raffaella, Patrizia). GLEDALIŠKA DELAVNICA v okviru Festivala mladinske ustvarjalnosti za vse mlade, ki si želijo spoznati gledališko umetnost, recitirati in igrati. Od torka, 27. avgusta, do četrtka, 30. avgusta, od 16. ure do 17.30 v Finžgar-jevem domu na Opčinah. Vodi Lučka Peterlin. V soboto, 1. septembra zaključni nastop udeležencev. Za dodatne informacije in prijave: »www.dra-gamladih.org«, »rast_mladika@hot-mail.com«, 040-370846 (Raffaella, Patrizia). LIKOVNA DELAVNICA v okviru Festivala Drage mladih za vse mlade, ki si želijo spoznati likovno umetnost, risati, barvati in slikati! Potekala bo vsak dan od 10. ure do 11.30, od 27. avgusta do 1. septembra, v Finžgarjevem domu na Opčinah. Vodi Matej Susič. V soboto, 1. septembra., ob 20.45, odprtje razstave del udeležencev. Za dodatne informacije in prijave: »-www.dragamladih.org«, »rast_mladi-ka@hotmail.com«, 040-370846 (Raf-faella, Patrizia). OBČINSKA KNJIŽNICA v Saležu bo zaprta zaradi dopusta in preurejena od 8. do 27. avgusta (vključno). SOMPD VESELA POMLAD vabi na poletni pevski teden za osnovnošolske otroke »Poj z menoj«, ki bo od 27. do 31. avgusta 2007, v prostorih Marijanišča na Opčinah. Vsak dan od 8.30 do 17. ure bodo zborovodkinja Mira Fabjan in animatorji vodili pevske vaje, plesne, športne in kulturne dejavnosti. Prijave in informacije na št. 040-213582 (Manica), 040-213104 (Silvia) in 040-213249 (Nataša). PLESNA DELAVNICA v okviru Festivala mladinske ustvarjalnosti za vse mlade, ki si želijo spoznati umetnost giba in uživati ob glasbi v prijetni družbi. V torek, 28. avgusta, od 19.30 do 21. ure, v sredo, 29. avgusta, od 11.30 do 13. ure, v četrtek, 30. avgusta, od 19.30 do 21. ure v Finžgarjevem domu na Opčinah. Vodi Raffaella Pe-tronio. V soboto, 1. septembra, zaključni nastop udeležencev. Za dodatne informacije in prijave: »www.dra-gamladih.org«, »rast_mladika@hot-mail.com«, 040-370846 (Raffaella, Patrizia). USTVARJALNA MAKE-UP DELAVNICA v okviru Festivala mladinske ustvarjalnosti za vse mlade, ki bi radi spoznali tehnike in trike maskiranja. V sredo, 29. avgusta, od 18. ure do 19.30, v Finžgarjevem domu na Op-činah. Vodi Živa Kušče. Za dodatne informacije in prijave: »www.dra- gamladih.org«, »rast_mladika@hot-mail.com«, 040/370846 (Raffaella, Patrizia). OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča občanom, da je pri okencu urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši (Na-brežina 158, urnik: od ponedeljka do petka 9-13, v sredo in četrtek tudi 14-17) na razpolago kartica za znižano parkirnino za parkirišče v Sesljanskem zalivu, ki velja do 30. septembra 2009. Vsak lastnik avtomobila lahko dobi 1 kartico (v primeru, da ima lastnik več avtomobilov, pa eno kartico za vsak avtomobil); za izdajo kartice je treba imeti s sabo prometno dovoljenje in izpolniti, ki je na razpolago na glavni spletni strani Občine www.comune.duino-aurisina.ts.it oziroma pri Uradu za stike z javnostjo. Za podrobnejše informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 800-002291. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča občanom, ki še niso dopolnili 26. leta starosti, da je pri okencu urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši (Na-brežina 158, urnik: od ponedeljka do petka 9-13, v sredo in četrtek tudi 14-17) na razpolago Mladinska karti-ca/Carta giovani. Kartica, ki velja v 39 evropskih državah, omogoča popuste na vseh prodajnih mestih, ki so pristopila k pobudi. Mladim pod 26. letom starosti nudimo kartico brezplačno; kdor želi zaprositi za kartico, naj se osebno oglasi pri Okencu Urada za stike z javnostjo in s seboj prinese osebni dokument in fotografijo. Za podrobnejše informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 800-002291. POKRAJINSKI URAD VZPI-ANPI v Ul. Crispi 3 bo v mesecu avgustu zaprt zaradi dopusta. Urad bo začel ponovno delovati v ponedeljek, 3. septembra. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala. ANED-ZDRUŽENJE BIVŠIH DEPOR-TIRANCEV V NACISTIČNIH TABORIŠČIH obvešča, da bo urad zaradi poletnega dopusta zaprt do vključno 31. avgusta. KOLESARSKA DELAVNICA v okviru Festivala mladinske ustvarjalnosti za vse mlade, ki ljubijo naravo in kolesarjenje. V petek, 31. avgusta, krajši izlet po Krasu od 11.30 do 14. ure. Zbirališče: Finžgarjev dom na Opčinah. Vodi Saša Žerjal. Za dodatne informacije in prijave: »www.dragamladih.-org«, »rast_mladika@hotmail.com«, 040-370846 (Raffaella, Patrizia). KRUT obvešča, da bo urad v Gorici zaprt do 31. avgusta 2007. Za vse informacije je na razpolago urad v Trstu. OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU sporoča, da bo do 31. avgusta zaprta za poletni dopust. DRAGA MLADIH vabi na zaključno okroglo mizo z naslovom »Duhovnost in iskanje 'hitrega ozdravljenja' modernega človeka«. V soboto, 1. septembra, ob 10. uri, v parku Finžgarje-vega doma na Opčinah. Pri okrogli mizi bodo sodelovali psihoterapevt-ka dr. Sanja Rozman, teolog dr. Jože Marketz in primerjalni religiolog dr. Lenart Škof. KOLESARSKI KLUB ADRIA prireja v nedeljo, 2. septembra, »19. Maraton prijateljstva Ljubljana-Lonjer«. Vabljeni vsi ljubitelji kolesarstva. Info na tel. št.: 335-6140379. AŠD SOKOL organizira pod pokroviteljstvom ZSŠDI »IV POLETNI KAMP« za dečke in deklice za letnike 1995 in mlajše v osnovni motori-ki, mini basketu, mini volleyu. Kamp bo od ponedeljka 3. septembra do petka 7. septembra na odprtem igrišču SOKOLA in v občinski telovadnici. Zbirališče v telovadnici od 7.30 do 9 ure - odhod od 16.00 do 16.30. Vpis neposredno pred začetkom kampa. SKD LONJER KATINARA IN PIHALNI ORKESTER RICMANJE vabita osnovnošolce na ustvarjalno-glasbeni teden v SKC v Lonjerju, od ponedeljka 3. septembra do petka 7. septembra, od 8.30 do 12.30. Prijave na tel. št. 333-5062494 do 26. avgusta. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. 0 Mali oglasi PO UGODNI CENI PRODAM nove ženske čevlje »Valleverde«, št. 38 in pol, primerne za narodno nošo. Klicati na tel. št.: 348-4702070. PODJETJE IZ TRSTA NUJNO ZAPOSLI URADNICO/KA, po možnosti do 25 let, z izkušnjami dela v uradu in s publiko ter dobrim znanjem slovenščine. Ponudbe na e-mail: job@senza-frontiera.it PRODAM VINOGRAD v dolinski občini, Mačkolje - Križpot. Tel. na št.: 040-231578. PRODAM leseno kostanjevo kad za kuhanje vina. Kapaciteta 10 hl. Tel. na št.: 339-6228540. PRODAM pravico sajenja trt na površini 1.100 kv.m. Tel. na št.: 3397064120. IŠČEM KNJIGE B.Beckett-R.M.Gallagher (Biologija) in D.Kapko (Odvozlanke). Tel. na št.: 3386036203. PRO DAM motorno kolo 50 cc., model »yamaha Jog«, letnik 2005, 12.000 km, edini lastnik. Cena po dogovoru. Tel. na št.: 338-7613950. DAJEM V NAJEM GARAŽO v bližini železniške postaje. Tel. 329-4128363 ali 040-415336. OD DAM dolgodlake psičke srednje rasti. Tel. na št.: 040-200210. PRODAJAM krompir v Doberdobu na Tržaški ulici 25. Tel. 0481-78066. PRODAM knjige za bienij liceja F. Prešeren - jezikovna smer. Tel. 3331890739. PRODAM knjige za bienij Znanstvenega liceja, smeri A ali B. Tel. na št.: 347-7533435. PRODAM lancio K v zelo dobrem stanju, za 1.800,00 evrov. Tel. št.: 3393924888. PRO DAM scooter phantom 100, ma-lagutti po ugodni ceni, letnik 1999, 13 tisoč km. Tel. 0481-537525 v večernih urah. Hn Osmice OB PRILIKI KRAŠKE OHCETI je odprta osmica pri Batkovih. Tel.: 040327240. IVO IN ANDREJ KRALJ stavSlivnem odprla osmico. SANDRA IN JOŽKO ŠKERK sta v Sa- ležu odprla osmico DARIO IN JELKA sta v Ricmanjih odprla osmico. OSMICO je odprl Pernarcich Paolo, Medja vas 21. OSMICO imaodprtoJoškoColjavSa-matorci. Toplo vabljeni! Tel. 040229326. OSMICO je odprl v Zgoniku Miro Ži-gon. OSMICO so odprli pri Jurčevih v Ce-rovljah. OSMICO so odprli pri Terčonovih v Mavhinjah, št. 42. Toplo vabljeni. Tel. št 040-299450. 0 Prireditve OPENSKA ŽUPNIJA IN CERKVENI PEVSKI ZBOR SV. JERNEJ vabita na praznovanja farnega zavetnika svetega Jerneja. Danes, torek 21. avgusta, bo romanje na Sv. Višarje in ogled Humina; v sredo, 22. avgusta, ob 20.30, bo koncert duhovnih pesmi, ki jih bo v farni cerkvi izvajala Martina Feri ob orgelski spremljavi Iztoka Cergola; v četrtek, 23. avgusta, bo ob 20. uri predpraznična sv. maša na prostem za cerkvijo; v petek, 24. avgusta, pa bo slovesna sv. maša, ki jo bo vodil bivši župnik dr. Zvone Štrubelj ob 25. letnici mašniškega posvečenja, po njej pa družabno srečanje pod lipami za cerkvijo. V nedeljo, v četrtek in petek bo bogoslužja obogatilo tudi slovesno pritrkavanje zvonov. SKD BARKOVLJE V SODELOVANJU Z ZVEZO SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV IN JSKD in pod pokroviteljstvom Slovenske prosvete vabi na koncert pod zvezdami Slovenskega mladinskega pihalnega orkestra (vodi Marjan Grdadolnik) v sredo, 22. avgusta 2007 ob 20. uri v Ulici Bonafata 6, Barkovlje. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠ TEV obvešča, da se bo občutena vsemanjšinska proslava na bazoviški gmajni odvijala v nedeljo, 9. septembra 2007 ob 15. uri. Združeni zbori pod taktirko Pie Cah bodo zapeli pesmi »Žrtvam, Bazovica, Smrt v Br-dih« in »Vstajenje Primorske«. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD. Skupna vaja bo 7. septembra 2007 ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Prispevki V spo min na go spo Mar toNo vato, da -rujeta Bru na in Ma rijan Spe tič z dru -žino 50,00 evrov za TFS Stu Ledi. V spomin na drago Marto Novato, darujeta Elvira in Anton Feri 40,00 evrov za KD F. Venturini. Ob 10. obletnici smrti mame in none Štefanje Rauber darujejo Just, Srečko, Stanko in Milojka z družinami 100,00 evrov za center za rakasta obolenja - AIRC. V spomin na starše daruje Norina Bo-gatec 20,00 evrov za Sklad Lucchet-ta, Ota, D'Angelo, Hrovatin. ^ Pridružila se je svojim dragim Dorotea Starc vd. Danieli (Dorica) Z žalostjo v srcu sporoča vest hčerka Marina s Claudijem in Morenom. Iskrena hvala dr. Petru Starcu, prijateljema Alidi in Franku Riccardiju za njuno skrb, osebju nabrežinskega zdravniškega okraja in vsem, ki so ji pomagali med boleznijo. Pogrebni obred bo v četrtek, 23. avgusta ob 12.40 v mrtvašnici v ulici Costalun-ga; žarni blagoslov bo v petek, 31. avgusta ob 14.30 v cerkvi na Kontovelu. Kontovel, 21. avgusta 2007 Po pogrebu oznanjamo žalostno vest, da nas je v daljnji Argentini v 97. letu starosti zapustila naša draga Evgenija Škerk vd. Hrovatin Sestra Danica in nečaki z družinami Buenos Aires, Praprot, 21. avgusta 2007 Zdenka Pertot por. Gruden Draga nona, bila si učiteljica ljubezni, odšla si v ljubezni. Valentina, Andrej' in Chiara Nabrežina, 21. avgusta 2007 Pogrebno podjetje Alabarda Opčine / RADIO IN TV SPORED Torek, 21. avgusta 2007 19 SALZBURG - Na salzburškem festivalu sta tradicija in inovacija enakovredni Veličastni fragment Mozartove slovesne Maše Orkester pod vodstvom Ivorja Boltona in svetovno znana pevska imena Na salzburškem festivalu sta tradicija in inovacija enakovredni. Pravzaprav si publika tega festivala pričakuje predvsem znamenite klasike in najbolj priznane izvajalce in je navezana na določene kulturne obrede, ki vsako leto zaznamujejo nespremenljiv del programa. Poleg vsakoletne uprizoritve Hofmannsthalove-ga Jedermanna, ima festival namreč tudi drugo, pri širšem občinstvu manj znano, vsakoletno tradicijo. Leta 1927 je takratni predsednik salzburške Fundacije Mozarteum, glasbenik in Mozartov biograf Bernhard Paumgartner uvedel običaj prirejanja koncerta v cerkvi svetega Petra z izvedbo veličastnega fragmenta slovesne Maše v c molu KV427. Koncert je pobuda osrednje inštitucije za vrednotenje Mozartove zapuščine, ki spada v koncertni program festivala in zazveni -ustrezno s festivalskimi pobudami-s prestižno zasedbo. Maša v c molu je sladateljev poklon ženi in obenem izraz sprave z očetom, oz. želje po spravi po poroki s Konstanco, kateri je Leopold odločno nasprotoval. Potem, ko je dvakrat razočaral očetova pričakovanja z zapustitvijo nadškofovskega dvora in poroko z nezaželjeno snaho na Dunaju, kjer se je preživljal kot svobodni umetnik, se je Wolfgang vrnil v rodni Salzburg z nedokončano partituro maše, ki je doživela prvo izvedbo 26.avgusta leta 1783 v cerkvi svetega Petra. Delo je po avtorjevi izjavi zaobljuba za ozdravitev soproge, moralna dolžnost, v veličastnem stilu slovesne maše, napisane po vzoru starih mojstrov, a tudi z mislijo na operno govorico. Mozart je dokončal Kyrie, Gloria, prvi del Creda in je napisal nekaj fragmentov za Sanctus in Benedicta. Avtor ni dopolnil maše niti kasneje, saj so bolj nujna naročila zapostavila nalogo (izjemna posebnost te maše pa je prav dejstvo, da ni nastala po naročilu). Da bi skladba postala primerna za izvedbo, so se razni skladatelji in raziskovalci prejšnjega stoletja lotili dopolnitve partiture (tudi z dodajanjem odlomkov iz drugih mozartovih maš, kot je storil sam skladatelj ob prvi izvedbi). Festivalska izvedba že več let upošteva rekonstrukcijo avstrijskega skladatelja Helmuta Ederja, ki spada v kritično izdajo mozartovega opusa Neue Mozart Ausgabe iz leta 1985. Eder ni dodal, kar manjka, temveč je dopolnil, kar že obstaja, da bi poslušalec dobil najbolj pristno sliko impozantne nedokončanosti tega dela, ki vsebuje nekatere od viškov mozartovega cerkvenega opusa, kot sta na primer očarljiv »Laudamus te« iz Glorie ali znan »Et in- Lepa baročna cerkev svetega Petra s svojo enkratno akustiko je bila kon naročena za izvedbo koncerta carnatus est« iz Creda, z nežnim glasbenim pogovorom sopranistke s solisti na pihala. V enournem fragmentu imata glavno vlogo sopranistki, od katerih partitura zahteva velik razpon, prožnost pri oblikovanju velikih skokov, mehko fraziranje v lirično obarvanih delih in virtuoznost v ko-loraturnih prehodih. Težki nalogi sta kljubovali dve svetovno znani pevki, ki sta posebno uveljavljeni kot interpretki baročnega in klasičnega repertoarja. Švedinja Mi-ah Persson je kazala ekspresivno obvladanje partiture, a njen glas je v celoti zvenel neprodorno, posebno v višjih legah, elegantna francoska sopranistka Véronique Gens pa se je izkazala z lepim legatom, a je izobli- kovala koloraturo z nekoliko izumetničeno dinamiko. Skupno ravnovesje je predstavljalo največji izziv tudi v razmerju med orkestrom in zborom in to predvsem po kakovosti izraza. Zborovski part je bil zaupan pevcem angleškega zbora Choir of Clare College Cambridge, mladim in prožnim glasovom (z zvočnim prevladovanjem ženskega dela nad moškim), ki niso utegnili vedno biti na nivoju ekspresivnosti orkestra salzburškega Mozarteuma. Priznani orkester, ki na festivalu deli izvedbe opernih predstav s slovitimi Dunajskimi Filharmo-niki, je pod vodstvom Ivorja Boltona pristopil k dramatičnemu in slovesnemu značaju skladbe v elegantnem klasičnem duhu, z veliko ekspresivnih odtenkov, a brez pretiranega patosa. Zasedbo sta v solističnih vlogah dopolnila še tenorist James Gilchrist in basist Markus Werba (Papageno v lastni, uspešni izvedbi Čarobne piščali v okviru počastitve Mozartove obletnice). Okvir je dal in daje vsako leto izvedbi dodatno vrednost razmeroma suhe in zato posebno primerne akustike lepe baročne cerkve, v kateri je maša prvič zazvenela ob prisotnosti skladatelja, kar ponuja bolj sentimentalnim dušam nedvomno suges-tivno spodbudo iskanja nekega izvirnega zvoka z idealnim izničenjem preko dvestoletne časovne razdalje. Rossana Paliaga USPESNICA Italijanski prevod Verčeve kriminalke L J CÜ f I L LI D-E h i " " C JI mistero delta medusa turçhins ll.T.TVÏV.iiY, I MV '■«mtnim» TRST - Pri rimski založbi Robin edizioni je v italijanskem prevodu v zbirki I luoghi del de-litto (Kraji zločinov) izšel roman tržaškega pisatelja in režiserja Sergeja Verča z naslovom Skrivnost turkizne meduze (Il miste-ro della medusa turchina). V omenjeni zbirki izhajajo kriminalke italijanskih in tujih avtorjev, ki jih spremlja uvodna predstavitev mesta in njegovih značilnosti, je sporočil avtor. Od lani, ko je pri rim ski za lož bi v ita -lijanščini izšel Verčev roman Rolandov steber (La colonna di Rolando), pisatelja oziroma njegov alter ego - policijskega komisarja slovenskega rodu, Benjamina Perka - spoznavajo tudi italijanski bralci. Perkove pustolovščine in odkritja je prevedla Lau ra Sgu bin. Ser gej Verč se je ro dil le ta 1948 v Trstu. Je dramatik, pisatelj in režiser. Končal je učiteljišče v Trstu ter di plo mi ral iz gle -dališke in radijske režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Na spletnih straneh JSKD piše, da je re-žiral številne gledališke predstave, je avtor več dram in soavtor radijskih, gledaliških in televizij -skih ka ba re tov. Med na gra da mi, ki jih je prejel, so nagrada Slavka Gruma za najboljše slovensko dram sko be se di lo (1988), na -grada Prešernovega sklada (1994) in bronasta plaketa javnega sklada za kulturne dejavnosti (1999). (STA) KOPER - Med 25. in 28. avgustom Na obalo prihaja Filofest Slovenija je v lanskem letu dobila nov filmski festival, in sicer Mednarodni festival študentske filmske in video produkcije Filofest. Že prvi festival je z več kot 150 prejetimi filmi iz 22 držav sveta presegel vsa pričakovanja organizatorjev in bil z več kot 3000 gledalci izjemno dobro obiskan. Filofest se letos seveda vrača, svoja vrata bo na Filozofski fakulteti v Ljubljani ponovno odprl med 10. in 14.12.2007. V petih festivalskih dneh se obiskovalcem obeta pester izbor filmov iz domače in tuje študentske produkcije. Tako kot lani si bo v tekmovalnem delu programa mogoče ogledati filme neodvisne študentske produkcije, v ne-tekmovalnem delu pa filme študentov filmskih šol in akademij. Drugi Filofest bo poleg osrednjega filmskega programa ponudil tudi bogat spremljevalni program v obliki predavanj, okroglih miz, diskusij, razstav, koncertov, družabnih dogodkov in drugih prireditev. Da pa bo tudi čakanje na december minilo v znamenju filma, so se organizatorji Fi-lofesta z veseljem odzvali na povabilo kulturno izobraževalnega drustva PINA in Kluba študentov občine Koper. Filmofili, pozor, Filofest torej prihaja na obalo! Gostovanje festivala v Kopru je enkratna priložnost za predstavitev izbora najboljših filmov lanskega leta, hkrati pa prijeten oddih za nabiranje novih moči in uvod v Filofest 2007. Filme v sklopu programa FILOFEST GRE NA MORJE si bo mogoče ogledati v koprski Taverni med 25. in 28. avgustom 2007. Za obiskovalce že petega festivala Fuldbest je bil skrbno izbran sklop domačih in tujih filmov različnih žanrov. V soboto si bo moč ogledati sklop kratkih igranih in eksperimentalnih filmov, prvi dan pa se bo zaključil s tajvansko grozljivko in argentinskim dokumentarnim filmom, ki je na lanskem Filofestu dobil nagrado za najboljši scenarij. V nedeljo bo mogoče videti filme švedskih študentov, tretji dan bodo na sporedu trije kratki filmi nemških študentov in kosovski film, kije na Filofestu 2006 prejel nagrado za najboljšo režijo. Zadnji večer si bo moč ogledati sklop kratkih animiranih filmov, gostovanje pa bo zaključeno popolno - prikazan bo namreč zmagovalni film lanskega Filofesta z naslovom Popolno. LJUBLJANA - Nova zvezka Slovenskega etnološkega društva Slovenci na Hrvaškem ter Mesto in trg na meji Knjižna zbirka Glasnika Slovenskega etnološkega društva je od leta 1980, ko je zaživela, nanizala že devetintrideset zvezkov. Sprva so prevladovale monografije, dela uglednih avtorjev pa tudi prvenci mla dih raz is ko val cev, v zad njih le -tih pa so v ospredju tematski zborniki Ti povzemajo rezultate strokovnih posvetovanj in srečanj ter raziskovalnih dosežkov članov Sloven ske ga et no loš ke ga druš tva in drugih sodelavcev, ki sicer večino -ma ne bi bi li pu bli ci ra ni in do stop -ni širši javnosti. Zato so tovrstne publikacije vsekakor dobrodošle. Obe ma no vi ma zbor ni ko ma je skupno, da sta segla na jugovzhod slovenskega ozemlja in v veliki meri tudi na hrvaško stran, z na me nom, da bolj kot na raz li ke opozorita na tiste sorodne in povezovalne elemente, ki zanimajo etno lo ško stro ko na obeh stra neh. V zborniku Mesto in trg na meji so tako objavljeni referati in drugi prispevki z mednarodnega simpozija 9. vzporednice med slovensko in hrvaško etnologijo, ki je potekal maja lani na Kozjanskem; kot kaže zaporedna številka, gre za kontinuirano srečevanje ter izmenjavo izkušenj in razmišljanj sosedov vse od let a 1981. Zbornik so družno uredile Alenka Černelič Krošelj, mag. Željka Jelavic, mag. Tanja Ro-ženberger Šega in Helena Rožman, prinaša pa 21 prispevkov, ki z različnih vidikov in ob konkretnih primerih obravnavajo problematiko in specifiko obmejnega prebivalstva in kulture nasploh ter še posebej v okviru naslovne teme. Zbornik za-okroža tematski sklop Nove usmeritve v slovenski in hrvaški etnologiji. Dru gi zbor nik, Slo ven ci na Hrvaškem - Dediščina in sedanjost, ima še do dat no raz sež nost, saj na -daljuje raziskovanje življenja slo- ven skih manj šin v so sed njih dr ža -vah, tokrat v Gorskem kotarju in Za gre bu. Slo ven ski et no lo gi so se - podobno kot v letih pred tem k Slovencem na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, v Italiji in na Madžarskem - oktobra 2005 odpravili na dvodnevni strokovni izlet v kraje med Čabrom in Delinca mi ter v Za greb, kjer so s so de -lovanjem tamkajšnjega Slovenskega doma in Sveta slovenske nacionalne manjšine pripravili posvet Et no loš ka de di šči na in kul tur na podoba Slovencev na Hrvaškem. Zbor nik, ki sta ga ure di li dr. Ka ta -lin Munda Hirnok in dr. Mojca Ravnik, prinaša prispevke sodelujočih, med katerimi so bili poleg etnologov tudi zgodovinarji, literarni in umetnostni zgodovinarji, arhitekti, konservatorji ter zastopniki društev in ljubiteljski raziskovalci iz obeh držav I. Ilich / SVET BAGDAD - Obis francoskega zunanjega ministra Bernarda Kouchnerja Francija se angažira za stabilizacijo v Iraku BAGDAD - Francoski zunanji minister Bernard Kouchner je včeraj v Bagdadu izpostavil pripravljenost Francije, da pomaga pri stabilizaciji Iraka. »Francija je pripravljena igrati vlogo v boju proti nasilju,« je dejal Kouchner na novinarski konferenci po pogovorih z iraškim predsednikom Džalalom Talabanijem. V Irak je Kouchner prispel v nedeljo, gre pa za prvi obisk kakega francoskega ministra po invaziji na državo leta 2003, ki je naletela na ostre kritike Pariza. Kouchner je sek-taško nasilje, kije v Iraku v zadnjih 18 mesecih terjalo več tisoč življenj, označil za »nesprejemljivo«. Ob tem pa je dodal: »Ob rojstvu demokracije želimo biti ob l ' • L strani tej veliki in pomembni državi.« Čeprav ni podrobneje opredelil vloge, ki naj bi jo Francija igrala, je namignil, da bi lahko prispevala predvsem s podporo prizadevanjem Združenih narodov. »Del boja proti nasilju in obnavljanja miru in demokracije v državi je v rokah ZN. Francija podpira to pot in bo pomagala v tej smeri,« je dejal Kouchner. Talabani je medtem izpostavil željo Iraka za »vzpostavitev kar najboljših odnosov s Francijo«, pri tem pa je obisk Kouchnerja označil kot »zgodovinsko priložnost za promocijo francosko-iraških odnosov«. Kouchner naj bi se po poročanju diplomatskih virov danes sestal tudi s su-nitskim in šiitskim iraškim podpredsednikom, Tarikom al Hašemijem in Adelom Abdelom Mahdijem, poleg tega pa naj bi se sestal tudi s predsednikom kurdske avtonomne regije Masudom Barzanijem. Pozno v nedeljo zvečer se je Kouchner že sestal z iraškim premierom Nuri-jem al Malikijem, ko je dejal, da želi raziskati stališča Iračanov s celotnega poli- Francoski zunanji minister Bernard Kouchner med tiskovno konferenco v Bagdadu _ ansa tičnega spektra. V sporočilu za javnost iz kabineta iraškega premiera so medtem zapisali, da je al Maliki zaprosil Francijo, naj podpre prizadevanja njegove vlade za zagotovitev stabilnosti in varnosti »z uporabo svojih regionalnih stikov in mednarodnega ugleda«. Al Maliki je prav tako pritrdil Ko-uchnerjevemu stališču, da iraškega konflikta ni mogoče rešiti s silo in »da si zato vlada prizadeva vključiti vse skupine iraškega ljudstva v politični proces«. Kouchner je državo obiskal le teden dni po neformalnem srečanju francoskega in ameriškega predsednika Nicolasa Sarkozyja in Georgea Busha v ZDA. Sar-kozy je tedaj jasno povedal, da si želi okrepiti odnose z ZDA, ki so jih močno omadeževala razhajanja glede iraškega vprašanja. Francija je v zadnjem času sicer omilila svoje kritike Washingtona in izrazila podporo procesu postopnega političnega prehoda v Iraku, ob tem pa še vedno zavrača možnost prihoda francoskih enot v državo. (STA) Sreda, 22. avgusta 2007 343 1 Guel ni bil izvoljen ANKARA - Turški zunanji minister Abdullah Guel je v prvem krogu volitev predsednika države, ki je potekal v turškem parlamentu, zbral večino, 341 glasov v 550-član-skem parlamentu, vendar mu ni uspelo zbrati zahtevane podpore dveh tretjin poslancev. Ta je namreč potrebna za izvolitev v prvem in drugem krogu. Guelova tekmeca, Sabahattin Cakmakoglu in Hueseyin Tayfun Icli, sta zbrala bistveno manj glasov. Predstavniki IAEA v Teheranu TEHERAN - Predstavniki Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) in Irana so včeraj v Teheranu začeli tretji in predvidoma zadnji krog pogovorov o iranskem jedrskem programu, s katerimi želijo razjasniti še zadnje nejasnosti v zvezi s tem. Dvodnevni pogovori so ključni, ker naj bi njihov sklep vplival na poročilo, ki ga bo generalni direktor IAEA Mohamed El Baradej predstavil v septembru. EU ne bo več pošiljala goriva v Gazo BRUSELJ - Evropska komisija je sporočila, da ne bo nadaljevala financiranja pošiljk goriva edini delujoči elektrarni v Gazi, če bo palestinsko gibanje Hamas, ki na tem delu delu palestinskih ozemelj od oboroženih spopadov junija vlada samo, uresničil napoved o uvedbi dajatve na račune za elektriko. S tem bi namreč EU posredno financirala tudi delovanje Ha-masa, ki pa v uniji velja za teroristično organizacijo. EU je namreč po zmagi Hamasa na volitvah marca lani uvedla mehanizem finančne pomoči za osnovne potrebe Palestincev, da tako ne bi podpirala Ha-masa. V letu 2006 je pomoč EU sicer znašala 700 milijonov evrov. Odložili sojenje Taylorju HAAG - Posebno sodišče ZN za vojne zločine v Sierri Leone je odločilo, da se bo sojenje nekdanjemu liberijskemu predsedniku Charlesu Taylorju nadaljevalo 7. januarja 2008. Sodišče v Haagu je takšno odločitev sprejelo zato, da bi dali novim odvetnikom Taylor-ja dovolj časa za pripravo obrambe. Neurje v Avstriji SALZBURG - Močno deževje in toča, ki sta v nedeljo in v noči na ponedeljek prizadela zahod Avstrije, sta zahtevala smrtno žrtev, poleg tega pa sta povzročila ogromno gmotno škodo, je sporočila avstrijska policija. BAGDAD - Danes na iraškem sodišču Začetek sojenja Sadamovim ljudem BAGDAD - Na iraškem visokem sodišču v Bagdadu se bo danes začelo tretje sojenje za zločine v času režima strmoglavljenega predsednika Sadama Huseina. Sodili bodo 15 visokim predstavnikom bivšega režima zaradi zločinov proti človečnosti med krvavim zatrtjem šiitskega upora leta 1991. Med obtoženimi je tudi Huseinov bratranec Ali Hasan al Madžid, znan kot Kemični Ali, ki ga je isto sodišče že obsodilo na smrt zaradi genocida Kurdov med t.i. operacijo Anfal leta 1988.Leta 1991 so se šiiti na jugu Iraka uprli takratnemu režimu, opogumljeni ob porazu iraške vojske v Kuvajtu. Po ocenah naj bi bilo v krvavem zatrtju upora sistematično ubitih med 60.000 in 100.000 šiitskih upornikov in civilistov na območju svetih šiitskih mest Nadžaf in Karbala ter na območju Hile in Basre. Šiiti sicer tvorijo 60 odstotkov prebivalcev Iraka, Huseinov režim pa je bil sunitski. Mnogi Iračani, katerih svojci so bili ubiti, za žrtve deloma krivijo tudi ZDA oziroma takratnega ameriškega predsednika Georgea Busha starejšega. Februarja 1991 je namreč Bush med zalivsko vojno izjavil, da bi lahko vojno končali, če bi iraška vojska in ljudje vzeli stvari v svoje roke in Huseina prisili k odstopu. Mnogi Iračani so izjavo razumeli kot poziv k uporu in računali na podporo ameriške vojske. Upor so začeli 1. marca 1991 v Basri, ki se je nato širil po jugu, deloma pa tudi na severu države. Namesto da bi ZDA pomagale, pa je bilo ameriški vojski, ki je bila nameščena na jugu, ukazano, naj se ne vmešava v spopade, medtem ko so na severu ZDA vzpostavile vsaj prepoved preletov. Iraška vojska je na jugu upor slabo oboroženih upornikov v mesecu dni krvavo zatrla, pri tem pa ubijala tako upornike kot civiliste, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Od napada ZDA na Irak marca 2003 so mednarodni strokovnjaki v Iraku našli že kakih 200 množičnih grobišč, od katerih je večina ravno iz časa vstaje, njihova poročila pa naj bi bila pomemben del dokaznega materiala. Pričalo naj bi tudi kakih 90 žrtev in prič, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ob Kemičnem Aliju sta obtožena tudi bivši obrambni minister Sultan Hašim al Taj in Husein Rašid al Tikri-ti, bivši namestnik poveljnika vojaških operacij, ki ju je sodišče 24. junija letos prav tako že obsodilo na smrt z obešanjem zaradi sodelovanja v genocidu nad Kurdi. Te sodbe so sedaj na prizivnem sodišču, ki naj bi kmalu razsodilo. Če bo sodbe potrdilo, jih bodo morali usmrtiti v 30 dneh, v tem primeru pa bodo umaknili vse obtožbe proti njim za zločine med šiitsko vstajo. Prvi primer, ki ga je obravnavalo posebno sodišče, je bil pokol 148 ši-itov v vasi Dudžai-l leta 1982. Na sojenju, ki se je začelo 19. oktobra 2005, je bil Sadam Huse-in obsojen na smrt in nato 30. decembra lani usmrčen. Januarja letos so usmrtili tudi Huseinovega polbrata Barzana al Tikritija in nekdanjega predsednika iraškega revolucionarnega sodišča Avada al Bandarja ter marca letos še iraškega podpredsednika Ta-ho Jasina Ramadana. Vesna Rojko, STA EVROPSKA UNIJA - Po mednarodnem pretresu na finančnih trgih Vpliva krize na gospodarstvo zaenkrat še ne morejo oceniti BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj ocenila, da je še prezgodaj za oceno, če bo imela trenutna kriza na finančnih trgih posledice za evropsko gospodarstvo. Obenem je pozdravila potezo ameriške centralne banke (Fed), ki je v novem poskusu umiritve razmer na finančnih trgih 17. avgusta s 6,25 odstotka na 5,75 odstotka znižala obrestno mero, po kateri bankam ponuja neposredna posojila. Prav odločitev Fed je namreč pripomogla k umirjanju razmer na svetovnih bor-zah.»Kar zadeva morebitne posledice krize za evropsko gospodarstvo, je seveda prezgodaj za tehtne komentarje. Vse je namreč odvisno od tega, če se bodo turbulentne razmere na finančnih trgih nadaljevale,« je poudarila tiskovna predstavnica evropskega komisarja za gospodarske in monetarne razmere Joaquina Almunie, Amelia Torres. Po njenih navedbah bo potrebno počakati, če bo kriza »imela učinek na zaupanje tako podjetij kot potrošnikov«. Nadaljevala je, da se »vendarle zdi, da se razmere po odločitvi Fed na trgih danes umirjajo«. Izpostavila je, da komisija sicer ne komentira odločitev monetarnih oblasti, a je vseeno izrazila zadovoljstvo nad umirjanjem trgov. Bodo pa v Bruslju gibanje tečajev še naprej budno spremljali, je dodala. Na vprašanje o vlogi finančnih špekulacij hedge skladov v tej krizi, je Torresova poudarila, da je večja preglednost delovanja teh skladov ter finančnih trgov nasploh nujna. Vseeno pa hedge skladi po njenem mnenju niso ključni vzrok za krizo, saj obstajajo tudi drugi razlogi. Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) je sicer včeraj Evropsko komisijo pozvala, naj sprejme konkretne ukrepe za umiritev nestabilnih razmer na evropskih finančnih trgih, ki jih je v zadnjih dneh sprožila kriza na ameriškem trgu tveganih hipote-karnih posojil. Sindikati izpostavljajo predvsem pomanjkljivo preglednost finančnih trgov ter negativno vlogo špe-kulativnih hedge skladov. Kriza na ameriškem trgu tveganih hipotekarnih kreditov je v zadnjih dveh tednih sprožila močan in nenaden upad tečajev na praktično vseh najpomembnejših svetovnih borzah ter nepričakovana nihanja likvidnosti bank in razpoložljivega denarja v obtoku. Evropska centralna banka (-ECB) je za ublažitev likvidnostnih težav bank, ki jih je kriza prizadela, intervenirala štirikrat. Na denarni trg je sprostila vse skupaj več kot 200 milijard evrov, ukrepale pa so tudi druge centralne banke po svetu. Finančni trgi so se sicer na odločitev Fed, ki je s 6,25 odstotka na 5,75 odstotka znižala obrestno mero, po kateri ameriškim bankam ponuja neposredna posojila, odzvali pozitivno. Tečaji na azijskih borzah so se tako danes skokovito zvišali, v Evropi pa je bila rast nekoliko bolj zmerna. (STA) 1 2 Torek, 21. avgusta 2007 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it PEVMA - Persoglia dobil zagotovilo vodje tehničnih uradov goriške občine ■ v • • v v Dela na športnem igrišču bodo zaključili do marca 2008 Dokončni načrt nared septembra, poseg pa bo trajal približno štiri mesece -»Na razpolago bo šoli in mladini« V nedejo dve nesreči ' ' -J ' J ' i „J V nedeljo sta se na cestah g Po Sovodnjah 141 km na uro Policisti letečega oddelka so v Sovodnjah odvzeli vozniško dovoljenje Goričanu, ki je s svojim avtomobilom tipa land rover drvel s 141 kilometri na uro na odseku, kjer vlada omejitev hitrosti 70 kilometrov na uro. Moškemu so naložili slano globo, z že itak odvzetega vozniškega dovoljenja pa so pobrali deset točk. Dela na športnem igrišču ob šoli v Pevmi, ki so se začela pred petimi leti, bodo predvidoma zaključena marca 2008. Vest je predsedniku okrožnega sveta za Pevmo, Štmaver in Oslavje sporočil vodja tehničnega urada pri goriški občini Ignazio Spano, s katerim se je predsednik Lovrenc Persoglia pogovoril pred nedavnim. »Tudi arhitekta Cej in Vitori sta mi zagotovila, da bo dokončni načrt igrišča nared septembra, nato pa bo občina preko javne dražbe zaupala dela gradbenemu podjetju,« je povedal Persoglia in nadaljeval: »Oktobra ali novembra naj bi se torej začel zadnji sklop del, ki bi moral trajati tri ali štiri mesece. Zato računamo, da bomo marca ali aprila predali namenu novo igrišče.« Glavnina posega, za katerega si krajevna skupnost že dalj časa prizadeva, je bil opravljena do marca 2006, nato pa se je pri delih nakaj zataknilo. »Z gradnjo so prenehali že pred enim letom in pol. Problem je nastal pri nekaterih spremembah oziroma dodatkih prvotnemu načrtu, ki so jih vnesli po začetku posega. Šlo je v glavnem za izgradnjo stranskega vhoda in vhoda iz šolskega dvorišča na igrišče. Večji del posega je vsekakor zaključen, manjkajo še malenkosti: poskrbeti je treba še za ograjo okoli igrišča, okna in vrata slačilnic ter napeljavo vode, elektrike in plina,« je pojasnil Persoglia. Predsednik okrožnega sveta za Pevmo, Štmaver in Oslavje je ne nazadnje podčrtal, da bo športno igrišče služilo potrebam šole in mladine. »Prostor bo primeren za igranje košarke, odbojke in malega nogometa, na njem pa bo možno tudi kotalkati. Vaška mladina komaj čaka, da ga bo lahko uporabljala, na njem pa nameravamo prirejati tudi turnirje v raznih športih. Dobro priložnost bi na primer predstavljal tradicionalno julijsko praznovanje zavetnice sv. Ane. Vsakoletnim pobudam bomo lahko dodali še turnir. Igrišče pa bodo seveda uporabljali tudi učenci osnovne šole Josip Abram. Na voljo jim bo med urami telesne vzgoje, pa tudi med odmorom. Prav temu je namreč namenjen stranski vhod, ki povezuje igrišče z dvoriščem šole,« je zaključil Lovrenc Persoglia. Aleksija Ambrosi Gradbišče sameva že eno leto in pol bumbaca ŠKOCJAN - Aretirali Videmčana V avtu skrival hašiš, na domu gojil konopljo Osemintrideset gramov hašiša, dva grama marihuane in mali nasad indijske konoplje; zaradi posesti omenjenih opojnih substanc so tržiš-ki karabinjerji aretirali 35-letnega R.R. iz Vidma. Moškega so izsledili dan po velikem šmarnu v Škocjanu, in sicer med akcijo proti prekupče-va nju z ma mi li. Videmčan je v svojem avtomobilu skrival 8 gramov hašiša, zato pa so se karabinjerji odločili, da preiščejo še njegovo stanovanje. Agenti so zadeli v polno. Našli so dodatnih trideset gramov hašiša in dva grama marihuane, ob tem še pravi mali na- sad indijske konoplje. Rastilne so izredno dobro uspevale, ne glede na to pa so jih karabinjerji skupaj z ostalo drogo zasegli. Videmčana so aretirali z obtožbo posesti opojnih substanc in ga prepeljali v videmsko kaznilnico, kjer čaka na začetek sodne obravnave. Tržiški karabinjerji so pred dnevi aretirali tudi 31-letnega delavca po rodu s Sicilije, za katerega je sodnik odredil hišni pripor zaradi nasilnega vedenja s partnerko. Agenti so moškega prepeljali v njegovo stanovanje, kjer bo moral prestati hišni pripor. NOVA GORICA - Izgradnja krožišča »Zaradi javne koristi dovoljenje ni potrebno »Mestna občina Nova Gorica izvaja na križišču med Gradnikovo in Lavričevo ulico v Novi Gorici vzdrževalna dela na obstoječi javni infrastrukturi. Ker gre za vzdrževalna dela v javno korist, zanje ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja.« Takole na novogoriški občini odgovarjajo podjetju SGP Gorica, ki je pred nekaj dnevi namigovalo, daje montažno krožišče, ki ga v centru mesta ureja občina, črna gradnja. Zato je SGP Gorica tedaj prepovedalo izvajanje gradbenih del na svojem zemljišču. Omenjeno podjetje namreč moti to, da dela za ureditev krožišča potekajo tudi na delu zemljišča, ki je v lasti podjetja, brez da bi občina ali izvajalec za to od podjetja skušala pridobiti ustrezna dovoljenja. « »Parcela je po zemljiško knjižnih podatkih še vedno last SGP-ja (ostale parcele so last mestne občine), dejstvo pa je, da je tudi na tej parceli že 15 let obstoječa javna infrastruktura, ki zdaj zahteva nujne posege v javno korist, predvsem iz naslova varnosti v cestnem prometu,« odgovarjajo na občini, po podatkih župana Mirka Brulca ima SGP Gorica na območju, kjer poteka izgradnja krožišča, v lasti le 3 do 4 kvadratne metre površine. Sicer pa med občino in podjetjem še vedno potekajo usklajevanja glede neraščiščenih vprašanj o lastništvu parcel, ki v naravi predstavljajo obstoječo javno infrastrukturo na mestnem območju, so pa še vedno vknjižene v zemljiški knjigi kot lastnina SGP-ja. (km) V nedeljo sta se na cestah goriške pokrajine pripetili dve prometni nesreči. Na cesti med Oglejem in Gra-dežem sta se poškodovala zakonca iz Škocjana, 70-letni Umerto Blason in 68-letna Carmen Braida, ki sta z avtomobilom fiat 500 abarth trčila v vozilo volkswagen golf, za volanom katerega je sedel 35-letni Gradežan Lorenzo Quargnali. Blasona so prepeljali na zdravljenje na Katinaro, njegovo ženo pa v Videm. Hude poškodbe je zadobila tudi 25-letna M.M. iz Pierisa, ki se je v kraju Villa Luisa pri Škocjanu s svojim avtomobilom opel corsa prevrnila na streho. S helikopterjem so jo prepeljali v Videm, kjer so jo sprejeli na zdravljenje s pridržano prognozo. Suhadolc v žiriji festivala Združenje Pro Loco je sporočilo imena članov žirije, ki bo ocenjevala skupine, nastopajoče na 37. goriškem festivalu folklore. Žiriji bo predsedoval profesor na rimski univerzi La Sa-pienza Massimiliano Marangon, ob njem pa bodo o zmagovalcih odločali Emil Dimitrov iz Sofije, Milutin Lu-kic iz Beograda, Bruno Ravnikar iz Ljubljane, Natalia Šamšurina iz Moskve in Peter Suhadolc iz Trsta. Tajnica žirije bo podpredsednica združenja Pro Loco iz Gorice Anna Maria Boileau. GORICA - Včeraj dopoldne močno neurje zajelo mesto Strela udarila v drevo Preplah ob bencinski črpalki - Ul. Trieste več ur zaprta za promet - Na Vipavskem prekinjena komaj začeta trgatev Strela je udarila v drevo med tem, ko so le nekaj metrov stran iz avtocis-terne črpali gorivo in z njim oskrbovali bencinsko črpalko. Dogodek se je pri pe til vče raj Go ri ci, kjer je v do pol -danskih urah divjalo silovito neurje. Lastnika in uslužbence črpalke Esso v ulici Trieste je najprej prestrašil močan grom, le nekaj trenutkov zatem pa je na drugi strani cestišča udarila strela in raztreščila vrh visoke smreke. Veje so padle na električne žice, tako da je bila zatem na območju več časa prekinjena dobava elektrike, ob bencinski črpalki pa so doživeli nekaj trenutkov panike, saj so se bali, da bi se vnel požar, ki bi se lahko razširil na avtocis-terno z gorivom. K sreči do tega ni prišlo, sicer pa je bil strah dokončno mimo ob prihodu gasilcev, ki so nato z visoko lestvijo odžagali več na pol odlo-mljenih vej. Na kraju so posredovali tudi uslužbenci družbe za javne storitve IRIS, ki so poskrbeli za popravilo nastale škode na električnem omrežju, in mestni redarji, ki so do prvih popoldanskih ur preusmerjali avtomobile proti drugim ulicam. Gasilci so opravili več posegov tudi v ulici Aquileia v Gra di šču, kjer je vo da za li la pet kle ti, in v Gradežu, kjer je strela povzročila prekinitev dobave električne energije in ne kaj oseb je os ta lo za pr tih v dvi ga -lih. Nevihta se je razbesnela tudi v Tržiču, kjer je strela zadela v anteno mobilne telefonije. Po zbranih podatkih neurje naj ne bi povzročilo škode vinogradnikom in kmetovalcem. Nekaj zrn toče je padlo v Gorici in njeni bližnji okolici ter na Biljenskih gričih, vendar pridelka niso poškodovala. V Vipavski dolini je dopoldanski naliv prekinil trgatev, ki se je komaj začela. S pobiranjem grozdja so na mreč za ra di mi le zi me in top le pomladi tudi na Vipavskem pričeli prej kot običajno. Včeraj bi se morali loti- Goriški gasilci med posegom v ulici Trieste bumbaca ti trganje zgodnjih sort, sivega in mod re ga pi no ta, ven dar je de lo tr ga -čev prekinil močan naliv. »S trgatvijo so začeli naši kooperantje, vendar jih je ujela nevihta; nadaljevali bodo takoj, ko bo vreme to dopuščalo,« je povedal Joško Ambrožič, vodja vinske kleti Vipava 1894, in pojasnil, da bodo z obiranjem grozdja iz lastnih vinogradov začeli danes. V vipavski kleti pričakujejo 11 milijonov kilogramov grozdja iz lastnih vinogradov in od odkupa od zadružnikov Kmetijske zadruge Vipava. Grozdje v Vipavski dolini je bilo v preteklih tednih in mesecih sicer poškodovano zaradi toče in močne burje, nekatere sorte, kot na primer bar- bera in modri pinot, pa so utrpele sončev ožig. Količina pridelka bo zaradi teh nevšečnosti povprečna, ugotavljajo v Vi pav ski do li ni. Tudi na Krminskem in v Goriških Brdih ne beležijo škode zaradi včerajšnje nevihte. Trgatev že nekaj dni pote ka, tu di v Br dih pa so za če li z zgod -njimi sortami. Marta Srebrnič iz kmetijske svetovalne službe pri briški enoti novogoriškega Kmetijsko-gozdarske-ga zavoda je povedala, da je tudi v Goriških Brdih grozdje prizadel sončev ožig, nekaj pa tudi suša. Pri sivem pi-notu je po njenih besedah letos manj grozdov, količina pa bo ne glede na to večja od lanske. (pd, km) / RADIO IN TV SPORED Torek, 21. avgusta 2007 19 GORICA - Novi kvestor Claudio Gatti Prioriteto ima boj proti drogam »Pripravljeni smo na plodno čezmejno sodelovanje« Novi kvestor Gatti ima za sabo štiridesetletno izkušnjo bumbaca »Obseg kriminala v Gorici ni alarmanten, kljub temu pa se je treba odločno lotiti predvsem enega vprašanja, in sicer mamil. Ob tem nameravamo tudi povečati nadzor policijskih patrulj v vseh mestnih četrtih, saj je potreba po varnosti zelo občutena s strani občanov.« Novi goriški kvestor Claudio Gatti je mesto svojega predhodnika Emilia Ruocca prevzel šele v nedeljo, kljub temu pa ima že dokaj jasno sliko o delu, ki ga čaka v prihodnjih mesecih. Današnje problematike mesta so mu orisali novi sodelavci na kvesturi, goriško razburkano preteklost pa je že poznal iz knjig, saj je velik ljubitelj zgodovine. »Čezmejni odnosi so bili in so bistvenega pomena za Gorico. Za razvoj plodnega sodelovanja s sosedi smo popolnoma zreli, zato menim, da bo le-to uspešno,« je na vprašanje o gojenju odnosov s slovensko policijo odgovoril Gatti, ki je sprejel predstavnike krajevnih medijev v svoji pisarni. »Prizadevali si bomo tudi za povezovanje z ostalimi silami javnega reda, s katerimi bomo skušali zmanjšati število prometnih nesreč, ki terjajo v Italiji previsoko število žrtev. Evropska unija zahteva, da se njihovo število zniža za 50 odstotkov,« je povedal novopečeni kvestor, ki ima za sabo izredno bogato 40-letno kariero. V Gorico je prišel iz Rima, kjer je vodil obmejno policijo za območje Lacija, Umbrije in Sardinije, še pred tem pa je učil na šoli za policijske inšpektorje v raznih mestih. »Po dokončani akademiji sem se pri 22 letih najprej pridružil ekipam za boj proti banditiz-mu na Sardiniji, v 70. letih pa sem bil zaposlen v protiterorističnih enotah. Nato sem bil dolgo let komisar prometne policije, to funkcijo pa sem opravljal v različnih mestih,« je povedal Gatti. Med srečanjem z novinarji se je dotaknil tudi problema centra za priseljence v Gradišču in vprašanja pomanjkanja osebja na goriški kvesturi. »Glede centra CPT lahko povem, da bomo vprašali dodatna sredstva za njegovo delovanje, pri problemu organika pa moramo biti realisti. Do povečanja števila agentov bo težko prišlo, država pa vlaga veliko v izobraževanje. Bolj kot na število moramo računati na kakovost osebja,« je zaključil Gatti. (Ale) uil Kino S Izleti GORICA KINEMAX: zaprto. CORSO: zaprto. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 20.10 - 22.10 »Disturbia«. Dvorana 2:20.15 - 22.15 »Alla deriva«. Dvorana 3: 19.50 - 20.10 »Harry Potter e l'Ordine della Fenice«. Dvorana 4: 20.00 - 22.15 »Licenza di matrimonio« (predpremierna projekcija). Dvorana 5: 20.00 - 22.20 »La duchessa di Langeais«. H Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V UL. BROLO obvešča, da se bo pouk na osnovnih šolah pričel v ponedeljek, 10. septembra, ob 8. uri (do 13. ure). NIŽJA SREDNJA ŠOLA IVAN TRINKO obvešča, da se bo pouk pričel v sredo, 12. septembra, ob 8.15 (do 13.45). SEJA UČITELJSKEGA IN VZGOJITELJSKEGA ZBORA goriškega didaktičnega ravnateljstva bo iz organizacijskih vzrokov v soboto, 1. septembra, ob 8.30 na sedežu ravnateljstva. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo podeljevanje letnih su-plenc za učno osebje slovenskih šol vseh vrst in stopenj v ponedeljek, 27. avgusta, ob 9. uri v prostorih DIZ Trubar-Gregorčič. Razpoložljiva mesta bodo objavljena 24 ur prej na oglasni deski omenjene šole ter Pokrajinskega šolskega urada v Gorici. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v sodelovanju z agencijo Globtour iz Ljubljane od 17. oktobra dalje petdnevni izlet v Mostar, Medžugorje, Makarsko, Dubrovnik in v dolino Neretve »po mandarine« ter vrnitev skozi Split. Vpisovanje in informacije pri poverjenikih do 25. avgusta na tel. 0481-390688 (Saverij), 048121361 (Ema), 0481-882302 (Veronika), 0481-78061 (Ana K.). PD VRH SV. MIHAELA organizira celodnevni pevski in družabni izlet v Škofjo Loko po Tavčarjevih poteh v ponedeljek, 27. avgusta; informacije na tel. 333-1706760 (Nerina) do 22. avgusta. PD ŠTANDREŽ prireja od 6. do 9. septembra štiridnevni avtobusni izlet v Novi Sad, Beograd in Šumadijo; informacije in vpisovanje na tel. 0481-20678 (Božo). Ker je potreben potni list, organizatorji izleta pozivajo interesente naj pohitijo s prijavo. SPDG organizira v nedeljo, 26. avgusta vzpon na Coglians. Zbirališče ob 6. uri pri Rdeči hiši. K obvezni opremi spadajo čelada, pas in samovarovalni komplet. Samo za izkušene. Ob slabem vremenu izlet odpade; informacije na tel. 348-5945642. UPOKOJENCI DOBERDOB obveščajo udeležence enodnevnega izleta na Goli otok, ki bo v soboto, 1. septembra, da bo odhod avtobusa ob 5.40 iz Gabrij, s postanki ob 5.50 na Poljanah, ob 6. uri v Doberdobu, ob 6.10 v Jamljah in ob 6.20 v Štivanu; obenem jih naprošajo, naj do 25. avgusta poravnajo stroške za izlet v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398) ali pri Milošu (tel. 0481-78121). [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, ul. Aquileia 53, tel. 0481482787. Ü3 Obvestila ANAGRAFSKI IN DAVČNI URAD TER TAJNIŠTVO OBČINE DOBERDOB bodo v mesecu avgustu v popoldanskih urah zaprti. DRŽAVNA KNJIŽNICAvuliciMameliv Gorici bo zaprta do 25. avgusta. V tem času bo možno le vračanje knjig med 9.30 in 12.30. DRUŠTVO SLOVENSKIH LOVCEV FJK DOBERDOB obvešča člane, da so stekla dela (vsak dan po 17. uri) za pripravo in delo v lovski osmici ob priložnosti Kraške ohceti v Repnu. Vsaka pomoč bo dobrodošla. GORIŠKI URADZSKDje odprt po poletnem urniku od 9. do 13. ure. KNJIŽNICA FEIGEL bo zaprta za dopust do 24. avgusta. Od 27. avgusta do 14. septembra bo odprta po poletnem urniku vsak dan razen sobote od 8. do 16. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo do začetka šolskega leta odprta po poletnem urniku: ob ponedeljkih med 14. in 17. uro in ob sredah med 9. in 12. uro. POKRAJINSKI ARHIV IN POKRAJINSKA KNJIŽNICA bosta zaprti do 29. avgusta. SEDEŽ DRUŠTVA SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško na Korzu Verdi 51/int. v Gorici bo v mesecu avgustu zaprt. SKD HRAST prireja predvajanje risanke za otroke sinhronizirano v slovenskem jeziku v četrtek, 23. avgusta, ob 20.45 na dvorišču pred župnijsko dvorano v Doberdobu. URADI MLADINSKEGA DOMA bodo zaprti do petka, 31. avgusta. Informacije lahko dobite na tel. 0481-536455 v jutranjih urah. V ponedeljek, 3. septembra, se bo dejavnost pričela ob 8.30 s pripravo petošolcev na vstop v srednjo šolo. URADI GLASBENE MATICE GORICA so odprti od 10. do 12. ure za vpisovanja ter za prijave na poletno delavnico, ki bo v Doberdobu od 27. do 31. avgusta; informacije na tel. št. 0481-531508 od 10. do 12. ure. 0 Prireditve »MONFALCONE ESTATE«vorganizaci- ji občine Tržič: od petka, 24. avgusta, do sobote, 1. septembra, (Lisert) v organizaciji združenja »Scimmie Bisiache« 6. izvedba razstavnih postavitev »Scimmie in gabbia - L'alluce opponibile«; v soboto, 25. avgusta, ob 21. uri (trg Republike) glasbena prireditev radia Birikina in radia Bella & monella. Večer bo vodila Ela Weber. KONCERT MLADIH GODBENIC IN GODBENIKOV bo v četrtek, 23. avgusta, ob 19. uri na Bevkovem trgu v Novi Gorici. KULTURNO ZDRUŽENJE PAR MORAR prireja dva pesniška večera: v četrtek, 23. avgusta, ob 21. uri v osmici ca da Van-da v Moraru bodo svoje pesmi prebirali Manuela Pecorari iz Šlovrenca, Ivan Crico iz Pierisa, Renzo Furlano iz Kr-mina in Giacomo Sandron iz Portogru-ara; glasbena popestritev Maura Radig-ne. V petek, 24. avgusta, ob 21. uri bo v agriturizmu Al Diaul v Moraru Hans Kitzmüller predstavil zbirko pesmi avstralske pesnice MTC Cronin z naslovom »Controcanto al libro delle doman-de di Neruda«. PLESNO POLETJE V ŠEMPETRU PRI GORICI je v teku do 25. avgusta s plesnimi delavnicami in plesnimi predstavami: 22. avgusta ob 21.30 na vrtu HIT restavracije Mark v Šempetru; 24. avgusta, ob 21.15 pred dvorcem Coroni-ni v Šempetru; 25. avgusta ob 19.30 v veliki telovadnici OŠ Ivana Roba v Šempetru. PUPPET FESTIVAL: danes, ob 17.30 pri gazebu na glavni plaži v Gradežu Or-toteatro »Le peripezie di Arlecchino«; ob 18.30 v Bračanu pri Krminu (Ter-ra&Vini) Karromato »El alegre bar-ril«; ob 21. uri v kraju Campo Patriarca Elia v Gradežu Gianluca Di Mat-teo »Le guarattelle di Pulcinella«. 22. avgusta ob 17.30 pri gazebu na glavni plaži v Gradežu Laura Kibel »In principio era il piede«; ob 20.30 za cerkvijo na ul. sv. Lauretana v Versi Kar-romato »Circo de Madera«; ob 21. uri na dvorišču pri županstvu v Gradežu Teatro del drago »Il Rapimento del Principe Carlo«. Vstop prost; informacije pri CTA v Gorici na Kapucinski ulici 19/1, tel. 0481-537280. SVETOVNI FOLKLORNI FESTIVAL: četrtek, 23. avgusta, ob 20. uri koncert godbe na pihala »Citta di Gori-zia«; ob 20.45 odprtje festivala; ob 21. uri nastopi skupin iz Južne Koreje, Kamčatke in Čileja. Petek, 24. avgusta, ob 20.30 nastopi skupin iz Singa-purja, kraja Castiglione del Lago (-PG), Egipta, Paragvaja in Bolgarje. Sobota, 25. avgusta, ob 20.30 koncert bolgarske skupine Berkovska duhova musika; ob 21. uri nastop vseh folklornih skupin; ob 24. uri Praznik prijateljstva. Nedelja, 26. avgusta, ob 11. uri v ljudskem in spominskem parku koncerti godb iz Berkovitsa, Glanta-la, Kresnic in Lienza; ob 11.30 na trgu pred županstvom glasbeni nastopi; ob 16. uri odhod folklornih skupin iz korza Italia, skozi korzo Verdi, ul. Petrarca in s prihodom v trg Battis-ti; ob 18. uri na trgu Battisti zaključna prireditev in nagrajevanje; ob 21. uri Folklorni gran gala z vsemi folklornimi skupinami. V KC LOJZE BRATUŽ v Gorici bo v torek, 28. avgusta, ob 20.30 koncert mladinskega zbora Vesna iz Moskve. Predprodaja vstopnic je že v teku; rezervacije so možne tudi na tel. 0481-531445. IZ PLENIČK SE ZE SMEHLJA NEKAJ ČISTO MAJHNEGA! Mala ALLCE je na svet prišla, kjer očka Paolo in mamica Antonella sta jo nestrpno čakala... ...z njima tudi uslužbenci in sodelavci Tmedie, ki novorojenki želijo obilo srečnih dni, ^staršema pa veliko mirnih noči.^ DANESVGABRJAH: 14.00, Martino Co-tič (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.40) v cerkvi in na pokopališču. DANES V PIERISU: 11.00, Mariza Me-nossi por. Padovese (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču v Torvis-cosi. DANES V ROMJANU: 14.00, Liliana Gallina por. Blasutti (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi sv. Štefana in na pokopališču v Ronkah. Pogrebi DA NES V GO RI CI: 9.15, Gemma Coci-ancig iz bolnišnice sv. Justa v cerkev sv. Ignacija in na glavno pokopališče; 10.30, Clelia Resen vd. Cassanego na glavnem pokopališču. t Zapustil nas je Davorin Cotič Žalostno vest sporočajo hči Silvana z Davidom, sin David z Majo, sestra, svak ter vnuka Elija in Manuel. Pogreb bo danes, 21. avgusta ob 13.40 iz splošne goriške bolnišnice v cerkev v Gabrje. Vnaprej se zahvaljujemo vsem, ki bodo počastili njegov spomin. Gabrje, 21. avgusta 2007 Primorski dnevnik Vsem naročnikom in bralcem sporočamo, da ČESTITKE IN OGLASE V OKVIRČKU, OSMRTNICE, SOŽALJA, MALE OGLASE (proti plačilu) Sprejema Agencija TMEDIA - GORICA, ul. Malta, 6 URNIK: OD PONEDELJKA DO PETKA OD 10.00 DO 15.00 URE OB SOBOTAH samo na brezplačno št. 800.912.775 OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO Brezplačna številka i m&irïï® FAKS: 0481 32844 E-MAIL: oglasi@tmedia.it Naročila poslana po faksu ali po e-mail-u morajo imeti priložene naslednje podatke: ime, priimek, telefonsko številko in davčno kodo naslovnika, na katerega bo izstavljen račun. mum m, MZ^smkiss Vsem naročnikom in bralcem sporočamo, da brezplačne male oglase in neokvirjene čestitke, ki veljajo SaiTlO za naročnike, sprejemamo neposredno v redakciji Primorskega dnevnika v Gorici (tel. 0481 533382 faks: 0481 532958 e-mail: gorica@primorski.it) s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 10.00 do 15.00 ure / RADIO IN TV SPORED Torek, 21. avgusta 2007 ITALIJA 19 POLITIKA - Vatikanski državni podtajnik na srečanju Comunione e liberazione v Riminiju Kardinal Bertone: Davke je treba plačati, a država mora biti pravična Prodi: Strinjam se s kardinalovimi besedami - Tudi desna sredina mu ploska, čeprav iz različnih razlogov RIM - Državljani morajo plačevati davke, toda država ima po drugi strani dolžnost, da davčne dohodke uporablja na pravičen način in da jih namenja tudi za pomoč revnim in najšibkejšim članom družbe. Tako je povedal vatikanski državni tajnik kardinal Tarci-sio Bertone, ko je v nedeljo nastopil na »mitingu za prijateljstvo med narodi«, ki ga vsako leto v tem času prireja v Riminiju katoliško gibanje Comunione e li be ra zi o ne. »Mi smo na strani evangelija, ki pravi, da je treba dati cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega,« je dejal Bertone. »Tudi sveti Pavel nas poziva, naj plačujemo davke. Sicer pa bi zlasti krščanski politiki lahko vzeli psalm 71 za svoj "program', saj ta odlomek Svetega pisma obvezuje kristjane, da so pravični do revnih in da rešujejo življenja ubogih,« je pristavil. Kot se večkrat dogaja, so izvajanja visokega cerkvenega dostojanstvenika naletela na pozitiven odziv v vseh političnih krogih, hkrati pa jih je vsak politični komentator po svoje tolmačil. Posebno zadovoljen je bil videti predsednik ministrskega sveta Romano Prodi, ki te dni zaključuje svoj dopust. »Strinjam se z Bertonejevimi besedami, z vsemi njegovimi besedami,« je poudaril. Podminister za finance Vincenzo Visco je dejal, da ceni Bertonejevo »državljansko občutljivost«. »Važno je,« je pristavil Visco, »da vsakdo naredi svojo dolžnost in da prevala zakonitost, pa tudi, da se nenehno izboljšujejo norme, ki urejajo družbeno življenje.« Povsem drugačni so bili odzivi iz desnosredinskih vrst. Načelnik senatorjev NZ Altero Matteoli je dejal, da je Prodijeva vlada navila davke vsem, ne da bi od tega imeli revnejši korist. Podobno je menil tajnik UDC Lorenzo Cesa, po mnenju katerega je Prodijeva vlada največja ovira za gospodarski razvoj države. Načelnik senatorjev FZ Renato Schifani je pristavil, da se je sedanja vlada že izkazala s svojo davčno grabežljivostjo in da bo to svojo značilnost prav gotovo potrdila z novim finančnim za ko nom. Tudi načelnik senatorjev Severne lige Roberto Calderoli je pozdravil Bertonejeve besede. Po njegovem mne-ju je mogoče v njih uvideti blagoslov za davčno stavko, ki jo je oklicala njegova stranka. »Na dlani je, da sedanja vlada ne uporablja davkov na pravičen način, kar pomeni, da je naš upor povsem upravičen,« je dejal. Kardinal Tarcisio Bertone prihaja na srečanje CL v Riminiju ansa VREME - Zlasti v severnih deželah Dež in ohladitve, kot da bi se poletje že poslavljalo RIM - Kdor se je odločil, da bo ta teden odšel na počitnice v severno in srednjo Italijo, se je uštel, vsaj kar se vremena tiče. Zlasti severni del države je namreč včeraj zajelo deževno in hladno in deževno, ki se bo na dobršnem delu Apeninskega polotoka predvidoma zadrževalo še dva dni. Vremenske razmere so takšne, kot da bi se poletje že poslavljalo. Pa ne gre le za dež in ohladitve. Civilna zaščita je v alarmnem stanju. Kot beremo v sporočilu za javnost, ki ga je včeraj objavila, so marsikje predvidene nevihte z nalivi, močnimi vetrovi in tudi točo. Padavine bodo danes in jutri predvidoma posebno močne v Aosti, Piemontu, Liguriji, Lombardiji, Venetu, Tridentinskem-Južnem Tirolskem, Furlaniji-Julijski krajini, Emiliji-Roma-gni in severni Toskani. Sicer pa so v večini omenjenih dežel že včeraj zabeležili močno deževje. Marsikje je prišlo do manjših poplav, zaradi česar so gasilci imeli polne roke dela. Poleg tega so strele posebno silovito švigale, veter pa se je zaganjal v zelene krošnje ter lomil veje dreves. Civilna zaščita je v Lombardiji oklicala hidrogeološki alarm prve stopnje. Posebno naj bi bile ogrožene pokrajine Sondrio, Como, Lecco, Varese, Milan, Bergamo, Brescia in Mantova. Boje se poplav. Civilna zaščita poziva k budnosti župane oziroma občinske uprave ter jih opozarja tudi na nevarnost plazov. Padavine so na splošno dobrodošle, saj je marsikje primanjkovalo vode. Vodostaji rek s Padom na čelu so v minulih tednih zabeležili zaskrbljujoče nizke vrednosti, znižala pa se je tudi gladina vseh največjih jezer. Druga reč pa je, če se padavine pojavljajo v obliki naliva ali toče. Vse to povzroča veliko škode, in to ne le turizmu, temveč še posebej kmetijstvu. Včeraj seje zaskrbljeno oglasila tudi Zveza neposrednih opazovalcev (Coldiretti), ki opozarja, da se marsikje že pripravljajo na trgatev. IZ PROTESTA Prerezal privez jahte, na kateri je spal minister LIPARI - Karabinjerji so na Lipa-riju aretirali 48-letnega domačina Al-fonsa Stramandina pod obtožbo, da je v noči na ponedeljek prerezal privez jahte Altair znanega industrijca Diega Della Valleja. Jahta, ki meri 65 metrov, je bila privezana ob pomolu Sottomo-nastero, na njej pa se je poleg lastnika nahajal tudi pravosodni minister Clemente Mastella. Prerez priveza ni povzročil večjih težav, saj je posadka ob prihodu v pristan vrgla tudi sidro v morj e. Sicer pa so se mornarji takoj zavedli, da je bila vrv prerezana, in jo zamenjali. Karabinjerji so kmalu prišli storilcu na sled, saj je Stramandino nekaj ur pred dogodkom protestiral pri pristaniški upravi, češ da favorizira Della Val-lejevo jahto. Povrh je moški v zadnjih časih napravil več takšnih »podvigov«. Tako je pred nedavnim protestiral zaradi namestitve nekega plavajočega pomola. Kaj pa minister Mastella? Med dogodkom je spal v svoji kabini in se sploh ni zavedal, kaj se dogaja. ČRNA KRONIKA - Preokret v preiskavah Za umor dekleta je osumljen zaročenec PA VIA - Kdo je minuli ponedeljek umoril 26-letno Chiaro Poggi na njenem domu v Garlascu pri Pavii? Preiskovalci se že teden dni ubadajo s tem vprašanjem. Včeraj so vsaj posredno pokazali, koga najbolj sumijo: sodno obvestilo so vročili 24-letnemu Charinemu zaročencu Albertu Stasiju, ki so ga bili poprej že dvakrat temeljito zaslišali. Včeraj so znova preiskali njegovo stanovanje, poleg tega pa so zasegli njegov volkswagen golf. Po dosedanjih ugotovitvah je Chiaro Stasi našel mrtvo prav njen zaročenec. V trenutku krvavega dogodka je bila doma sama, saj sta se njena starša mudila na počitnicah na Tridentinskem. Morilec jo je udaril po glavi s trdim predmetom, mogoče s kladivom ali cepinom. Žrtev je svojega krvnika dobro poznala, saj mu je sama odprla vrata. Prav zaradi tega so karabinjerji od vsega začetka spravili pod dobrogled Chiarine najdražje, z zaročencem Albertom vred. Le-ta je preiskovalcem povedal, da je bil v trenutku umora doma. Pisal da je diplomsko nalogo, saj bi moral v kratkem Alberto Stasi dokončati študij ekonomije na Univerzi Bocconi. Tik preden je šel h Chiari, jo je po lastnih navedbah skušal poklicati po telefonu, toda neznanec naj bi slušalko dvignil ter jo takoj zatem položil, ne da bi črhnil. Kot kaže, Alberto s svojo pripovedjo ni povsem prepričal preiskovalcev. Zanimivo pa je, da sta Chiarina starša doslej vselej izrazila prepričanje, da Alberto ni mogel kaj takšnega storiti. Tudi na sobotnem pogrebu se je mladi študent držal v bližini sorodnikov svoje zaročenke. CERNOBBIO - Ima jih že za celo zbirko Berlusconi si je kupil vilo ob Comskem jezeru COMO - Bivši ministrski predsednik in voditelj stranke Forza Italia Silvio Berlusconi je obogatil svojo zbirko vil. Prek ene izmed svojih družb je kupil Vilo Belinzaghi v Cernobbiu ob Comskem jezeru, nedaleč od luksuznega hotela Villa d'Este. Novico je prvi objavil krajevni dnevnik La Provincia di Como, za njim pa so jo povzeli drugi italijanski mediji. Po pisanju dnevnika je Berlusconi že podpisal kupoprodajno pogodbo z dosedanjim lastnikom nepremičnine, tekstilnim indu-strijcem Giorgiom Fasanom iz Coma. Cena naj bi znašala 10 do 12 milijonov ev-rov. Kaže, da je Berlusconi že dalj časa iskal vilo ob Comskem jezeru. Ljudje so ga v zadnjih časih večkrat videvali, kako si ogleduje razne luksuzne rezidence skupno s hčerjo Marino. Naposled se je odločil za Vilo Belinzaghi, ki jo je leta 1960 zgradil grof Giulio Belinzaghi, bančnik ter župan v Milanu in v Cernobbiu. Usoda je hotela, da so v zadnjih časih v vili stanovali nekateri nogometaši Interja, med te- mi Toto Schillaci, Aaron Winter ter Clarence Seedorf, ki je sicer potem prešel k Berlusconijevemu Milanu. Trenutno je vila razdeljena na pet stanovanj, sicer pa jo Berlusconi namerava v celoti predelati. Zdi se, da se je bivši ministrrski predsednil odločil zanjo ne toliko zaradi njene arhitektonske vrednosti, kolikor zaradi lege. Nahaja se sredi precejšnjega parka, nedaleč pa je pristajališ-če za helikopterje. Kot uvodoma rečeno, Berlusconi razpolaga z nenavadno številnimi vilami. Samo na Sardiniji jih baje ima devet. Evropska centralna banka 20. avgusta 2007 evro valute povprečni tečaj 20.08 17.08 Zadružna Kraška banka valute ameriški dolar britanski funt danska krona norveška krona madžarski florint češka krona slovaška krona hrvaška kuna 20. avgusta 2007 _evro_ nakup prodaja 1,36511 1,33708 0,68738 0,67156 ,71939 ,45725 7,58407 8,17399 311,028 31,8538 38,7055 7,84528 1,40177 7,29832 7,80800 243,6386 24,9291 30,2913 6,99556 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale valute ameriški dolar britanski funt danska krona kanadski dolar hrvaška kuna 20^ avgusta 2007 _evro_ nakup prodaja 1,3697 0,6907 7,553 1,4485 157,23 ,6534 8,116 9,465 ,7174 7,57 1,3360 0,6737 7,366 1,4128 153,36 1,6127 7,917 9,232 1,6751 7,03 Banca di Cividale BANCAGBICOLA KMEČKA BANKA 1 Milanski borzni trg 20^ avgusta 2007 Indeks MIB 30: +0,57 delnica cena € var. % ALITALIA 0,845 +5,49 ALLEANZA 9,38 -0,11 ATLANTIA 22,73 +0,00 BANCA ITALESE 13,48 +0,43 BANCO POPOLARE 17,91 -0,30 BPMS 4,645 -0,30 BPM 10,00 -0,72 CAPITALIA 6,855 +1,86 ENEL 7,355 +0,34 ENI 23,91 +0,38 FIAT 18,43 +2,02 FINMECCANICA 19,87 +3,04 GENERALI 29,15 -0,78 IFIL 6,73 +1,86 INTESA 5,615 +0,09 LOTTOMATICA 25,93 +1,17 LUXOTTICA 25,18 +0,92 MEDIASET 7,71 +0,26 MEDIOBANCA 15,54 +0,17 MEDIOLANUM 5,3 +0,78 PARMALAT 2,4725 +1,87 PIRELLI 0,755 +0,57 SAIPEM 25,27 +1,00 SNAM 4,15 +1,34 STMICROELEC 12,29 +0,98 TELECOM ITA 1,94 +1,36 TENARIS 16,6 +2,69 TERNA 2,46 -0,08 UBI BANCA 18,4 -0,65 UNICREDITO 6,18 +1,13 Podružnica Trst lö ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., ljubljena / RADIO IN TV SPORED Torek, 21. avgusta 2007 19 GLEDALIŠČE SLOVENIJA ■ 6. MEDNARODNI ALPE-ADRIA PUF FESTIVAL Predstave v Kopru bodo v parku pred kopališčem v Kopru, na Pristaniški ulici (med policijo in kavarno Kapetanija ter po vaških trgih v MO Koper). V slučaju dežja bodo predstave v Taverni. V petek, 24. avgusta ob 18.00 / Kidričeva ulica, Teater Hobbit, Nemčija: Futzii Putzii (lutke); ob 19.00 Ploščad pri kopališču, M&M, Bolgarija, Sne-guljčica (lutke); ob 19.30 Hrvatini: Lutkovna karavana, Don Kihot, premiera. V ponedeljek, 27. avgusta ob 19.00, Šmarje / Lutkovna karavana: Don Ki-hot. V torek, 28. avgusta od 17.00 do 20.00, Ploščad pri kopališču: Quichot de 8, Španija, igre iz recikliranih predmetov; ob 19.00 Trsek: Lutkovna karavana: Don Kihot. V sredo, 29. avgusta ob 19.00, Krkavče: Lutkovna karavana: Don Kihot. V četrtek, 30. avgusta, Montinjan: Lutkovna karavana: Don KIhhot. V petek, 31. avgusta ob 10.00, Park pri kopališču, Lutke Francija: Pepe; ob 19.00 Koštabona: Lutkovna karavana: Don Kihot. V soboto, 1. septembra, zaključek PUF festivala ob 10.00, Park pri tržnici: Pepe, Francija; ob 18.00 Dvorišče univerze: Chaussee Teater, Nemčija: Zgodba o zlati goski; ob 19.00 Titov trg: Lutkovna karavana: Don Kihot; ob 20.00 Dvorišče univerze: Materialtea-ter, Nemčija: Georg v garaži; ob 21.00 LG Matita: Šala. V ponedeljek, 3. septembra, Atrij OŠ Koper: Gledališče Piki, Slovaška: Pa-skudarij. LJUBLJANA ■ MLADI LEVI Mednarodni festival scenske umetnosti Danes, 21. avgusta ob 20.00, Stara elektrarna / Yasmine Hugonnet: Latitude de pose (Švica, Francija/Switzerland, France); ob 21.30, Stara elektrarna / Ra-dhouane El Meddeb: Pour en finir avec moi (Francija, Tunizija). Jutri, 22. avgusta ob 20.00, Kavarna Pločnik pri Figovcu / Mildreds: koncert (Slovenija). V četrtek, 23. avgusta ob 20.00, Stara elektrarna / Saša Asentic: My own private biopolitics (Srbija); ob 21.30, Stara elektrarna / Art&Shock: Back in the USSR (Kazahstan). V petek, 24. avgusta ob 20.00, Stara elektrarna / Matija Ferlin: Sad sam (Hrvaška/Croatia); ob 21.30, Stara elektrarna / Kate McIntosh: All natural (Nova Zelandija, Belgija). V soboto, 25. avgusta ob 20.00, Stara elektrarna / Sebastijan Horvat: Pred-tem/Potem (Slovenija). V nedeljo, 26. avgusta ob 20.00, Stara elektrarna / Martine Pisani: Hors sujet ou le bel ici (Francija). V ponedeljek, 27.avgusa ob 20.00, Stara elektrarna / De Utvalgte: Jimmy Young (Norveška). LOZICE (VIPAVSKA DOLINA) Prireditev bo na prostem V soboto, 25. avgusta ob 20.00 / Gostuje gledališka skupina KD »Brce« iz Gabrovice pri Komnu z glasbeno ljudsko komedijo Rada Pregarca in Serge-ja Verča »Veselica«. Režija Sergej Verč, izvirna glasba Tom Hmeljak. Križevniška cerkev / Trio Elegiague. V četrtek, 23. avgusta ob 20.30, Cankarjev dom / C. Gounod: »Faust«, opera. V četrtek, 23. avgusta ob 21.00, Ljubljanski grad, Grajsko dvorišče / Tango Vesna Tornik »Apasionada«. V petek, 24. avgusta ob 20.30, Križanke / Zoran Predin & Mirjam Kalin »Čas za malo nežnosti«. V ponedeljek, 27. avgusta ob 20.30, Cankarjev dom / M. Musorgski: »Boris Godunov«, opera. V torek, 28. avgusta ob 20.30, Križanke / »Tesla Electric Company«. V torek, 28. in v sredo, 29. avgusta ob 20.30, Cankarjev dom / M. Musorgski: »Boris Godunov«, opera. V sredo, 29. avgusta ob 20.30, Ljubljanski grad, Grajsko dvorišče / Komedija pod zvezdami: »Jamski človek«, monokomedija. V četrtek, 30. avgusta ob 20.30, Cankarjev dom / Izraelska filharmonija. V četrtek, 30. avgusta ob 21.00, Ljubljanski grad, Grajsko dvorišče / Komedija pod zvezdami: »Bužec on, bušca jaz«, monokomedija. V petek, 31. avgusta ob 21.00, Ljubljanski grad, Grajsko dvorišče / Komedija pod zvezdami: »Kolumbovo jajce«, monokomedija. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA ■ Festival Cello&Music 2007 Danes, 21. avgusta ob 21.00, grad Dobrovo / Zlatko Kaučič & Strings. V petek, 24. avgusta ob 19.30, Pokrajinski muzej na goriškem gradu / Mladi glasbeniki se predstavljajo. V soboto, 25. avgusta ob 19.30, cerkev v Subidi, Krmin / Mladi glasbeniki v komornih zasedbah. V nedeljo, 26. avgusta ob 18.00, grad Dobrovo / Zaključni koncert mladih glasbenikov. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA ■ Festival Ljubljana Danes, 21. avgusta ob 20.30, Križanke / Vlado Kreslin z gosti. Jutri, 22. avgusta ob 20.30, Križanke, ■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA LOJZETA SPACALA KOPER Spacal in Istra - do 31. avgusta 2007 -Avla Pokrajinskega muzeja KRANJ Slike, dela na papirju - do 31. avgusta 2007 - Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost, Galerija Elek-tra, Elektro Gorenjska KOPER, PIRAN, PORTOROŽ Tapiserije, mozaiki - do 31. avgusta 2007 - Mestna galerija Piran, Galerija Loža Koper Likovna oprema ladij - Vila San Marco Portorož ŠTANJEL Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan. Grafične miniature - do 15. oktobra -Galerija pri Valetovih KOPER - Prodajna razstava - do 15. septembra - Galerija Meduza FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Dvorana deželnega sveta: antološka razstava posvečena Maestru Guidu Tavagnaccu. Možnost ogleda do 12. oktobra od ponedeljka do petka od 9.30 do 18.00. Ljudska knjižnica: »Od tiskarske preše do muzeja: prvi koraki tiskarske umetnosti«. Odprto do 31. avgusta od ponedeljka do sobote od 10.00 do 13.00. Muzej judovske skupnosti: do 16. oktobra razstavlja Herbert Pagani »Ap-punti di una vita«. Državna knjižnica: do 31. avgusta razstavlja pod naslovom »Il segno. La pas-sione« Rossana Longo. Palača Gopčevic: do 26. avgusta od 9.00 do 19.00 bo na ogled razstava »Francesco Parisi - Špeditersko podjetje 1807-2007 - Dvesto let med ekonomijo in zgodovino«. Dvorana bivše oglasne deske (Mali trg 3):do 2. septembra »Public Art - V Trstu in okolici/narava naturans 12«. Prenovljena ribarnica: do 14. oktobra od 10.00 do 20.00 so na ogled Ma-scherinijeve skulpture. Dvorana Velikega jubileja (Nabrežje 3. november): do 28. avgusta od 17.00 do 21.00 »20 let zgodovine Miramarske-ga naravnega morskega rezervata«. Gledališče Miela: do 16. septembra bo na ogled antološka razstava ruskega fotografa Evgenija Kaldeja. Urnik: odprto vsak dan od 18.30 do 22.30. Vstop prost. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. MILJE Muzej Ugo Cara: do 28. avgusta, »Public Art - V Trstu in okolici/narava na-turans 12«. LJUBLJANA - Program predzadnjega tedna Kakovosten in raznolik spored na Poletnem festivalu LJUBLJANA- Ljubljanski poletni festival se tem tednu nadaljuje z godalnim kvartetom Koda-ly. Madžarski ansambel, ki deluje že več kot štiri desetletja je nastopil včeraj. Današnji večer bo namenjen tradicionalnemu koncertu Vla da Kres li na z gos ti, v sre do, 22. av gus ta (jut ri), bo na vrs ti tri -o Elegiaque, ljubitelji opere pa si bodo v četrtek, 23. avgusta, lahko ogle da li Gou no do ve ga Fa us ta. Predzadnji festivalski teden bo v pe tek, 24. av gus ta, skle nil Zo ran Predin s projektom Čas za malo než nos ti. Go dal ni kvar tet Koda -ly je bil ustanovljen leta 1966. Po-seb no po zor nost po sve ča us tvar -jalnosti madžarskih skladateljev, posnel in izvedel je večji del železnega repertoarja za tovrsten sestav. Med drugim je kvartet izdal posnetke vseh Haydnovih, Beet hov no vih in Schu ber to vih kvar te tov. Prek mur ski glas be nik Vla do Kres lin je zvez da stal ni ca ljub -ljanskega poletnega festivala. Tudi letos bo v Križanke pripeljal svo ji za sed bi Bel tin ško ban do in Ma le bo go ve. Av tor po na ro de lih us peš nic, kot so Na mes to ko ga ro ža cve ti, Ne ke ga jut ra, ko se zda ni, Dan nes konč nih sanj ali Tista črna kitara, bo sicer, kot piše na nje go vi splet ni stra ni, 31. avgusta izdal novo ploščo Cesta. Pr vi sin gel, pe sem z na slo vom Z Go ri čke ga v Pi ran, se že vr ti na radijskih postajah. V triu Elegiaque sodelujejo trije diplomanti elitnega pariškega konservatorija. Trio je na mednarodnem tekmovanju komornih sestavov v Weimarju leta 2005 osvojil prvo nagrado. Na koncer- Popularni Zoran Predin bo s projektom Čas za malo nežnosti nastopil v Križankah v petek, 24. avgusta ob 20.30 tu v Kri žev niš ki cer kvi bo do po -slušalci v njegovi interpretaciji sli ša li Tri o v g-mo lu ro man tič ne -ga pred hod ni ka im pre si o niz ma Er nes ta Chaus so na in Tri o v amo lu Mau ri ce a Ra ve la iz le ta 1914 - de lo moj stra, ki je im pre -sionistično zvočno barvo z značilno fran cos ko ele gan co zdru žil z mo der nis tič ni mi no vo ta ri ja mi, piše v festivalski knjižici. Char les Gou nod je Goe the -je vo zgod bo o več no ne za do volj -nem ju na ku Faus tu, ki s po moč -jo zvitega Mefista zapelje nedolžno dekle, prelil v veličastno in pretresljivo glasbeno dramo, ki je bila ob prvi izvedbi leta 1857 v Parizu mlačno sprejeta, ob vnovični izvedbi tri leta pozneje pa je doživela triumfalen sprejem. Od tedaj velja za tisto opero, ki zanesljivo pritegne operno občinstvo in gle da li šču za go to vi us peh. V okvi ru fes ti va la jo bo na odru Cankarjevega doma uprizoril ansambel Opere in baleta SNG Mari bor s te no ris tom Ja ne zom Lot -ri čem v na slov ni vlo gi. Predinov projekt Čas za malo nežnosti prepleta navidez težko združljive glasbene stile - jazz, elektronsko glasbo, šanson in opero. V projektu je namreč pove zal pre fi nje no mu zi ci ra nje Ar -tBiro Quintetta, klasični zvok Go dal ne ga kvin te ta Fi as co, spremljajoče vokale Globokih grlic na va lo vih so dob nih elek tron -skih rit mov in ple me ni ti vo kal al -tist ke in mez zo so pra nist ke Mir -jam Ka lin. »Ce lo ta no ve ga zvo ka no si s se boj ve li ko ne pri ča ko va -nih in navdušujočih zvočnih hib-ridov, ki nikogar ne pustijo hladnega,« obljublja festivalska knjižica. Koncert bo ob 20.30 v Križan kah. ( STA) REPEN Kraška hiša: odprta je fotografska razstave Mirne Viole »Vsi vabljeni na Kraško ohcet«. Ob tej priliki bo prvič razstavljena tudi poročna noša iz 80. let 19. stoletja Terezije Čok - Županove iz Lonjerja.Razstava je na ogled po urniku Kraške hiše Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com DEVIN Devinski grad: do 21. oktobra je odprta razstava z naslovom: »Rainer Maria Rilke: pesnik in njegovi angeli«. Ogled je možen vsak dan razen ob torkih od 9.30 do 17.30. GORICA Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«. KRMIN Palača Locatelli: do 9. septembra bo na ogled fotografska razstava »Iterest«. Odprto od torka do petka od 16.00 do 19.00, ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 12.30 in od 16.00 do 19.00. SPILIMBERGO Šola mozaikov: do 26. avgusta je na ogled razstava »Mozaik&Mozaiki 2007«. Odprto od 10.30 do 12.30 in od 17.00 do 20.00. PASSARIANO Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 30. septembra bo razstavljal Hiroshi Sugimoto. Vila Manin: do 16. septembra razstavlja Mauro Vignando pod naslovom »ZUDTQCSS«. Ogled je možen vsak dan razen ob ponedeljkih. _SLOVENIJA_ PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in ri- sbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. KOZINA Kosovelova knjižnica: razstava slik z naslovom »Življenje« avtorice Božice Mihalič bo odprta v mesecu avgustu ob ponedeljkih, od 7.00 do 14.00 in ob sredah, od 11.00 do 18.00. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost -ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Pri-slan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Vanda Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja so odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora so- bota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 003865-3359811. Paviljon Poslovnega centra Hit: do oktobra bo razstavljala umetniške keramike Lučka Šicarov iz Ljubljane. DOBROVO V Gradu: do konca avgusta je odprta razstava »100 let Bohinjske proge«, ki jo je pripravila Branka Sulčič. Urnik: od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah in nedeljah od 13.00 do 17.00. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. 1 6 Torek, 21. avgusta 2007 APrimorski r dnevnik w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it KOŠARKA - Pallacanestro Trieste pred novo sezono Boja za vrh se Mengucci ne boji, ampak ga dodatno spodbuja Peter Sosič bo najbrž zapolnil mesto zunanjega igralca - Bor odskočna deska v profesionalni svet košarke Pripravljen na izziv v višji ligi in željan novih izkušenj, istočasno pa tudi skromen in realen: »Dejstvo, da sem sedaj trener prve tržaške ekipe, ne sme pogojevati moje osebnosti.« Feruccio Mengucci je včeraj na prvem treningu tržaške ekipe Acegas ASP začel novo avanturo. , 37-letni Tržačan se je po treh sezonah v C1-ligi pri Boru Radenski zavestno odločil za višjo ligo, in to v lastnem mestu. »Biti trener ekipe, s slavno preteklostjo, kot je Pallacanestro Trieste, ni od muh,« nam je Mengucci pojasnil in nadaljeval: »Zanimanje in pritisk sta precej večja kot v katerem koli drugem klubu iste lige.« Spisek igralcev tržaškega drugoli-gaša je dopolnjen: steber ekipe seveda ostaja trojica Muzio, Bonaccorsi in Pilat. Ekipo dopolnjujejo še Tonetti, Losavio, Latin, Bertolucci in Godina ter mladi Ce-rami in borovec Sosič. Ekipo sestavljajo različni igralci: nekateri zelo izkušeni, drugi pa so pred novo izkušnjo. Kako pa bi trener predstavil moštvo? Igralce res imamo, s prvimi nastopi pa bomo še preverili resnično kvaliteto igralskega kadra. Šele po prijateljskih tekmah in Italijanskem pokalu bomo lahko ocenili, ali je ekipa res popolna za osvojitev zastavljenih ciljev. Kljub temu, da ste novinec v ligi, pa je cilj o napredovanju v B1-ligo že javen. Ali ni to mogoče prenagel izziv? Ne. Menim, da je ta cilj moralna dolžnost celotnega društva. Dobro pa se zavedam, da je za uresničitev cilja pot še strma in dolga. Veliko je še neznank tako pri nasprotnikih kot v ekipi. Dejstvo, da sem novinec v ligi me sploh ne straši, ampak me še dodatno spodbuja. Delo bo še bolj intenzivno in poglobljeno kot lani. Nova liga predpostavlja gotovo tudi nekaj novosti. Katere so vidne razlike med C1 ligo, ki ste jo lani treniral, in B2 ligo? S tehničnega vidika ni večjih razlik. Razlika je v tem, da bom sedaj vodil ekipo profesionalcev, ki se posvečajo samo košarki in je to njihova služba. Zato bo moj odnos do celotne skupine različen, prav zaradi te specifike, ki jim daje tudi veliko več odgovornosti. Odnos, ki ga Trener Mengucci si je zelo želel imeti v ekipi borovca Petra Sosiča, zdi pa se, da mu bo zaupal več kot pričakuje tržaška košarkarska javnost kroma mora gojiti trener do igralcev, in upravljanje skupine, pa se mi zdi za doseganje rezultatov poglavitno. Igralci so sami profesionalci, vi pa trenirate ob službenih obveznosti. Ali ste že razmišljali, da bi se popolnoma predali profesionalnemu treniranju? Mislim, da mi je bila s ponudbo tržaškega kluba že dana možnost, da to preizkusim. Zato bi se vodstvu posebno zahvalil. Od vedno se ukvarjam s tem športom s profesionalnega vidika, čeprav nisem profesionalec. Priložnost, ki sem jo dobil, bom popolnoma izkoristil, saj mi bo ta mogoče v bodočnosti omogočila, da bom nadaljeval svojo trenersko kariero profesionalno. Jemljem jo kot odskočno desko in predvsem kot preverjanje svojih sposobnosti. 14. oktobra začne prvenstvo. Kdo bodo vaši nasprotniki? Mislim, da bo prvenstvo še kar izenačeno. Med glavne favorite uvrščam tri ekipe, med temi Atri, Chieti in Tržič. Obenem jemljem v poštev še štiri kvalitetne ekipe: Trento, Jesolo, San Dona' in Francone Sinigaglia. No, kot v vsakem prvenstvu bodo favoriti, ekipe, ki si želijo uvrstitve v play off, in ekipe, ki se borijo za obstanek. Prvenstvo bo letos začinjeno tudi s številnimi derbiji, ki so za vsakega igralca nekaj posebnega ... Seveda. Mislim, da so derbiji najlepši del prvenstva. To so tekme, ki so nekaj več kot samo športna tekmovanja, nekaj lepšega; so srečanja, ki so tudi z emotivnega vidika zelo razburljiva in hkrati enkratna. Skratka: so sinteza športnih tekmovanj. Med mladimi igralci je tudi Peter Sosič. Kaj je tista dodana vrednost pri borovcu, ki vas je prepričala, da se lahko preizkusi tudi na višjem nivoju? Tehnične sposobnosti, trud, ki ga vlaga, in predvsem strast do tega športa. Na žalost je Peter miroval eno leto zaradi poškodbe, lani pa je odigral prvič celo prvenstvo. Mislim, da je bila njegova izbira pravilna, saj je pripravljen, da se tudi on preizkusi v tej novi sredini. Prepričan sem, da bo lahko letošnja izkušnja prava odskočna deska za mladega igralca, saj ima ob sebi profesionalce, ob katerih lahko napreduje. Bo Peter igral? Igral bo po sili razmer. Ekipa ima štiri igralce za tri vloge, Peter pa naj bi bil druga menjava zunanjih igralcev. Vsem bom namenil od deset do petnajst minut, dodatno minutažo pa si bo moral Peter sam izboriti. Že nekaj časa sledim očitkom iz medijev, da v ekipi primanjkuje en zunanji igralec (branilec). Z očitki se seveda ne strinjam, saj ciljam, da bo to mesto kmalu zapolnil ravno Peter. Po treh letih zapuščate slovensko ekipo. Kako bi sedaj ocenil izkušnjo pri Boru? Krasna izkušnja. Tudi treniranje v klubu, kjer se odborniki prostovoljno in iz z veliko ljubeznijo do tega športa predajajo vodenju ekipe, je neopisljivo. Boru sem se že zahvalil ob prevzemu te funkcije julija letos, sedaj pa zahvalo obnavljam, saj je bilo treniranje v C1-ligi prav gotovo odskočna deska. Kontinuiteta treniranja in posledično tudi rezultatov je obenem omogočila, da je v Borovih vrstah kar nekaj zanimivih mladih košarkarjev. Kot na primer mladi Sosič. Veronika Sossa Osaka ruši Sevillo TOSAKA - Bližnjega svetovnega prvenstva v atletiki, ki bo od 25. avgusta do 2. septembra v japonski Osaki, se bodo udeležili atleti in atletinje iz 203 držav, kar bo rekordna številka. Dosedanji rekord je držala španska Sevilla leta 1999, kjer so nastopili tekmovalci in tekmovalke iz 202 držav. Kaže omeniti, da je v IAAF včlanjenih 212 držav. Paris Lippi pozval za tekme B lige ob nedeljah TRST - Tržaški podžupan Paris Lippi je predsednika Nogometne zveze in Združenja prvoligašev Antonia Ma-tarreseja in Giancarla Abeteja pismeno pozval, naj se tekme B lige ponovno igrajo ob nedeljah. Sobotni termin je bil določen zaradi potreb Tv postaje SKY, ki pa letos večine tekem ne bo več predvajala, je poziv utemeljil Lippi. Pazzini do leta 2011 FIRENCE - Giampaolo Pazzini (23 let) bo pri prvoligašu Fiorentini ostal do leta 2011. Pazzini, ki se je Fiorentini pred tremi leti pridružil iz Atalante, je v minuli sezoni v 26 tekmah dosegel devet golov, po odhodu Luce Tonija v Muen-chen pa naj bi vodil napad toskanske-ga moštva. Roma ugnala Inter MILAN - Nogometaši Rome so zmagovalci superpokala, potem ko so v nedeljo zvečer Milanu premagali Inter z 1:0 (0:0). Strelec edinega gola je bil Daniele De Rossi v 78. minuti iz 11-me-trovke. Loeb kralj Nemčije TRIER - Francoz Sebastien Loeb (Citroen) je šetič zapored zmagovalec relija po Nemčiji. Drugo mesto je osvojil Belgijec Francois Duval (Citroen Xsara) z 20 sekundami zaostanka, tretji pa je bil Fordov dirkač Finec Mik-ko Hirvonen (+ 1:19,1). Vodilni v SP, njegov rojak in moštveni sotekmova-lec Marcus Groenholm, je zadržal prednost v SP pred Loebom. Stoner sedmič BRNO - Avstralec Casey Stoner (Ducati) je dosegel sedmo zmago v elitnem razredu motoGP. Na prvi preizkušnji po poletnem premoru in skupno 12. letošnji je v češkem Brnu premagal Američana Johna Hopkinsa (Suzuki) in svetovnega prvaka Nickyja Haydna (Honda). Valentino Rossi (Yamaha) je osvojil le sedmo mesto. ROKOMET - Pallamano Trieste začel s pripravami na A2 (tretjo) ligo Oveglia: »V dveh letih spet v elitni ligi« Športni vodja napoveduje dve zaporedni napredovanji - Nasprotniki so neznanka - Igranju v najvišji ligi se je odpovedal tudi Brixen Pallamano Trieste seje zaradi znanih finančnih težav odpovedal igranju v najvišji rokometni ligi in bo svojo pot nadaljeval v A2 ligi. Čeprav je to po jakosti šele tretja liga pa v klubu pravijo, da sistem dela ostaja profesionalen. Že na včerajšnjem prvem treningu moštva v športni palači na Čarbo-lah so trener Radojkovič in vodstvo članom ekipe jasno povedali, da bo njihova angažiranost maksimalna, zavzetost pa pričakujejo zato tudi od igralcev. Ekipa bo v pripravljalni fazi trenirala tudi v dopoldanskih urah, med sezo no pa vsak dan. »Naš cilj je vrnitev v najvišjo ligo v dveh sezonah,« brez slepomišenj pravi športni vodja Giorgio Oveglia. Čeprav je v ekipi ostalo precej lanskih igralcev, med njimi pa izstopajo Marco Visintin, Tim Tokič in vratar Ivan Mestriner (vse so snubili drugi klubi), doseči cilj ne bo prav lahko, saj bo v A1 ligo napredovalo le eno moštvo. A2 liga šteje tri skupine z 12 moštvi, ob enem napredovanju pa sta samo še dva izpada. Play-offa ni. »Nasprotniki so za nas precejšnja neznanka, zato smo v času priprav organizi- Na zboru društva Pallamano Trieste tudi naša rokometaša Ivan Kerpan in Marko Sardoč. Med njima je 20 let razlike, klub pa trdno računa na oba kroma rali dva turnirja. Petnajstega septembra bomo gostili Buzet, Izolo in Mestrino, 22. pa Venezio, Rovigo in Padovo. Vsa ta moštva bodo naši konkurenti v ligi, v kateri bo igral tudi Brixen, ki se je igranju v elitni ligi, opogumljen z našim zgledom, odpovedal nekaj dni za nami,« je pojasnil Oveglia. Letni stroški za igranje v A2 ligi (okrog 200 tisoč evrov) so več kot polovica manjši kot v najvišji ligi, saj so gostovanja krajša (najdlje pojdejo v Seregno), predvsem pa lahko vsaka ekipa registrira največ enega tujca, še tega samo iz območja Evropske Unije. »Mi smo se odločili za slovenskega desnega zunanjega Mateja Nadoha, ki je lani do tekme proti Trebnjam, ko se je poško- doval, igral s Koprom v 1. slovenski ligi. Zdaj je popolnoma okreval. Čeprav ni visok, je zelo dober strelec, trener Radojkovič, ki ga je že imel med svoje varovance, je bil takoj za to, da ga vzamemo,« je povedal športni vodj a tržaškega kluba. Pallamano Trieste bo tako in tako precej slovensko obarvan. Poleg Nadoha in Radojkoviča sta bila namreč na včerajšnji zbor igralcev povabljena tudi mladi up kluba Ivan Kerpan in pa veteran Marko Sardoč (letnik 1970), ki je v zadnjih sezonah igral za Sežano v 2. slovenski ligi. »Ivan in ostali mladi igralci so hkrati še mladinci, a imajo letos priložnost, da tudi v prvi ekipi pokažejo kaj zmorejo. Dosti je odvinso od njih samih. Sardoča pa sem dolgo časa prepričeval in upam, da bo ostal z nami tudi po poizkusnem obdobju, za katerega smo se dogovorili. Povedal sem mu, da iščemo še enega pivota, ne glede na to pa bi bili zadovoljni, če bi igral za nas,« je povedal Oveglia. Sponzorske pogodbe še niso sklenili, ker želijo pridobiti trdnega pokrovitelja, takšnega, ki bi jim omogočil vrnitev v sam vrh in vztrajanje v njem. Društvo šteje tudi štiri mladinske ekipe, najmlajši bosta nastopali v slovenskih prvenstvih, kar je že uveljavljena praksa »Ekipa je dobra, zdaj je stvar nas in strokovnega vodstva, da fante motiviramo in najdemo pravo ravnotežje,« je optimist Oveglia. Pallamano TS 2007/2008 VRATARJI: Ivan Mestriner, Antoni-no Scavone, Gabriele Benvenuti. Levo krilo: Marco Visintin, Michele Ciriello in Ivan Kerpan. Desni zunanji: Matej Nadoh. Centri: Andrea Carpanese in Matteo Leone. Desno krilo: Marco Lo Duca, Francesco Fanelli. Pivot: Marko Sardoč, Claudio Varesano, Andrea Umeri. (ak) / RADIO IN TV SPORED Torek, 21. avgusta 2007 19 NOGOMET - Ekipe naših društev v 1. in 2. amaterski ligi K Primorju se vračajo domači stebri Sovodenjci nočejo biti »pepelka« V petek prvi »derbi« v Miljah Primorec proti Bregu - Pri Zarji Gaji še kaka vrzel v obrambi Po velikem šmarnu (in nekateri nekaj dni prej, beri Breg) so se vneto začeli pripravljati na novo sezono tudi nogometaši ekip naših društev, ki nastopajo v 1. in 2. amaterski ligi. V 1. AL bodo nastopali Primorje, Primorec in Sovodnje. Nogometaši Sovodenj, ki so si mesto v 1. AL izborili šele julija, po ponovni vključitvi Ri-vignana v D ligo, trenirajo vsak dan pod taktirko trenerja Claudija Sarija. Predsednik Zdravko Kuštrin, ki te dni uživa na španski Ibizi, je psihološko pripravljen na naporno sezono v 1. amaterski ligi. »Vključili so nas zadnji trenutek, toda to še ne pomeni, da bomo igrali vlogo pepelke, četudi moštvo nismo ne vem koliko okrepili. Kljub temu se bomo lahko brez večjih težav borili za obstanek v ligi.« Zadnja sveža novica je, da je federacija vključila v skupino deželnega pokala (poleg Azzur-re in Galleryja), v kateri nastopajo Sovodenjci, še tržaško Ponziano, proti kateri bodo »belo-modri« igrali v sredo 5. septembra ob 20.30 (na igrišču Ferrini v Trstu). V zelo sproščenem duhu potekajo tudi priprave trebenskega Primorca. Predsednik Darko Kralj sije privoščil nekaj dni oddiha v Pragi, tako da je na trebenski »Griži« glavni »factotum« trener Roberto Sorrentino (prava institucija pri Primorcu). »Na pripravah je vsako leto lepo, saj so fantje polni energije in vsi bi radi dokazali, da so iz pravega testa.« Primorec bo v petek nastopil na turnirju v Miljah, ki ga organizira domača Muggia. Ob 20. uri bodo igrali prvi »derbi« proti Bregu. Ob 21. uri se bo poraženec pomeril z Muggio, uro kasneje pa bo domača ekipa igrala še proti zmagovalcu s prve tekme. Priprave proseškega Primorja potekajo na stari »Rouni«, ker travnati »Ervat-ti« še »počiva«. »Izbor igralcev ni še popoln, saj iščemo še enega napadalca. Zelo smo zadovoljni, da bosta letos znova na razpolago naša nekdanja stebra Damjan Batti in Alexander Kante, ki sta v prejšnji sezoni imela zdravstvene težave. K nam se je vrnil tudi Erik Pavletič, ki je v prejšnji sezoni igral za moštvo iz Nabrežine v 3. AL. Skratka ponosni smo, da bomo letos imeli nekaj več domačih igralcev,« je povedal predsednik »rumeno-rdečih« Sergej Ukmar, ki mu pri članski ekipi pomagata Dean Štolfa in Marco Orfano. K Primorju so se vrnili tudi mladinci: vratar Zuppin, branilec Ziani in vezni igralec Sic-cardi. V 2. AL bomo letos imeli le dve ekipi, Breg in Zarjo Gajo. Brežani vadijo na novi sintetični travnati površini v Dolini že od 13. avgusta, medtem ko so se nogometaši Zarje Gaje zbrali v Bazovici dan po velikem šmarnu. Pri Bregu, ki bodo v petek nastopili na turnirju v Miljah (ob 20. uri proti Primorcu), iščejo še pomožnega vratarja, zatem - kot nam je potrdil predsednik Giuliano Prašelj - naj bi bila ekipa popolna. Prve pokalne in prvenstvene tekme bo Breg najbrž še igral na tujem, saj ob igrišču niso še postavili varnostne mreže. Pri Zarji Gaji pa trenirajo v novem Vse ekipe naših nogometnih društev že na delu, posnetek pa je z včerajšnjega treninga Zarje Gaje kroma športnem objektu Zarje v Bazovici, kjer bodo »rumeno-modri« (po desetih letih) letos igrali vse domače tekme. Podpredsednik Edvin Milkovič »Slauc« nam je povedal, da je vzdušje zelo dobro, čeprav so se nekateri šele včeraj vrnili z dopusta. Zarja Gaja ima letos zelo širok izbor igralcev. »Mogoče nam manjka še kak branilec, v napadu in vezni liniji letos ne bi smeli imeti večjih težav,« je dodal Milkovič. Zarja Gaja bo v soboto najbrž igrala prijateljsko tekmo v Repnu proti Krasu (če se »rdeči« ne bodo uvrstili v finale v Tržiču). Kras že nocoj v Tržiču Repenski Kras Koimpex (ki trenira že od 6. avgusta), pod taktirko beloruskega stratega Sergeja Alejnikova, bo že nocoj nastopil na sedmi izvedbi turnirja Memorial Francesco Brienza v Tržiču (igrišče Cosulich). V skupini A se bosta ob 19.30 najprej spopadla Fincantieri in Turriaco, zatem (uro kasneje) se bo poraženec pomeril s Krasom. Ob 21.30 bo ekipa iz Repna igrala še proti zmagovalcu s prve tekme. V četrtek bo na turnirju v Tržiču nastopila tudi Juventina, ki bo ob 20.30 igrala proti poražencu s tekme Staranzano -Ronchi, ob 21.30 pa še proti zmagovalcu. Zmagovalci treh skupin bodo v soboto nastopili še v finalu. D LIGA - 1. krog državnega pokala: Itala San Marco - Iesolo 4:2 (Alen Carli je odigral celotno tekmo), Sacilese - Tamai 0:0, Belluno - Sarone 0:1. (jng) PRIMOREC - Vratarji: Alan Ci-pollone (1977), Andrea Loigo (1975). Luca Trevisan (1978); obramba: Michele Braini (1981), Clay Di Benedetto (1972), Peter Emili (1977), Matteo Farra (1983), Andrea Franceschinis (1976), Davide Manfreda (1985), Stefano Santi (1971), Paolo Ursic (1971); sredina: Riccardo Bernobi (1983), Marco Cadel (1972), Martin Jalowiecki (1985), Francesco Laghezza (1978), Mauro Mercandel (1987), Michele Meola (1979), Nicolo Mustacchi (1981); napad: Diego Krevatin (1977), Andrea Lanza (1984), Massimiliano Micor (1979), Aljaž Milič (1984), To-maso Parisi (1980), Roberto Snidar (1981). Trener: Roberto Sorrentino; pomožni trener: Renzo Poiani; trener vratarjev: Lorenzo Cecchini; spremljevalca: Andrea Santi, Franco Carli. PRIMORJE - Vratarja: Lorenzo Percich, Manuel Zuppin (1989); obramba: Damjan Batti (1981), Edvin Brajnik (1978), Roberto Dagri (1978), Stefano D' Oronzio (1987), Sebastiano Ferro (1987), Mitja Merlak (1983), Tommaso Scarpa (1978), Riccardo Ziani (1988); sredina: Alex Codarin (1985), Vincenzo Delnostro, Aleksander Kante (1984), Giuseppe Mancini, Bryan Picciola (1985), Matteo Pipan (1985), Davide Ravalico (1974), Alan Ravalico, Alen Sardoč (1977); napad: Mauro Andreassich (1976), Matteo Bazzarra (1979), Claudio Bertocchi (1980), Davide Colasuonno (1983), Erik Pavletič (1983), Gabriele Siccar-di (1987). Trener: Stefano Mauri (nov); pomožni trener: Denis Mag-gio; trener vratarjev: Bojan Gulič. SOVODNJE - Vratarja: Federico Duca (1973), Denis Pavio (1977); obramba: Robert Figelj (1985), Ales-sandro Florenin (1975), Matteo Pacor (1977), Alex Simone (1979); sredina: Simon Assi (1982), Cristian Calligaris (1972), Simon Feri (1977), Dimitri Fer-letič (1980), Matej Ferletič (1980), Matija Figelj (1987), Eros Kogoj (1986); napad: Kristjan Cotič (1982), Alan Reščič (1978), Boris Portelli (1972), Danjel Skarabot (1987). Trener: Claudio Sari; pomožni trener: Daniele Mauri; trener vratarjev: Cristian Braini; tehnični vodja: Robi Uršič; spremljevalca: Branko Ferfolja, Claudio Terpin. (seznama igralcev Brega in Zarje Gaje smo že objavili) □ Obvestila KOLESARSKI KLUB ADRIA prireja v nedeljo, 2. septembra, »19. Maraton prijateljstva Ljubljana-Lonjer«. Vabljeni vsi ljubitelji kolesarstva. Info na tel. št.: 335-6140379. ŠD DOM organizira v sodelovanju z Dijaškim domom Simon Gregorčič poletni kamp minikošarke. Kamp se bo odvijal od 3. do 7. septembra (od 10.00 do 12.30) na odprtem igrišču Dijaškega doma (Svetogorska ul. 87), v primeru slabega vremena pa v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. Dodatne informacije: urad ŠZ Dom v jutranjih urah (ul. Brass 20) ali na tel. 3292718115. Možna je tudi prehodna, ustna prijava, dokončni vpis pa kar 3. septembra v Dijaškem domu pred pričetkom vadbe. ŠD SOKOLorganizira pod pokroviteljstvom ZSŠDI 4. POLETNI KAMP za dečke in deklice za letnike 1995 in mlajše v osnovni motoriki, mini baske-tu, mini volleyu. Kamp bo od ponedeljka, 3. septembra do petka, 7. septembra na odprtem igrišču SOKOLA in v občinski telovadnici.Zbirališče v telovadnici od 7.30 do 9 ure - odhod od 16.00 do 16.30. Vpis neposredno pred začetkom kampa. ŠD KONTOVEL organizira pod pokroviteljstvom ZSŠDI odbojkarski kamp za dekleta letnikov od 1994 do 1998. Kamp bo od 3. do 8. septembra od 9. do 16. ure (v soboto do 13. ure) na igrišču in telovadnici na Kontovelu in Proseku. Vpis neposredno pred začetkom kampa. MLADINSKI ODSEK SPDT prireja od 27. avgusta do 1. septembra 2007 Planinsko šolo na Planini pri jezeru nad Bohinjem, ki je namenjena osnovnošolski mladini. Na razpolago je še nekaj mest. Zainteresirani naj se čimprej javijo na tel.: 338 4913458 (Franc). V četrtek, 23. avgusta ob 19.00 v prostorih ŠZ Bor, na Stadionu 1. maja, bo potekal zadnji sestanek pred odhodom. ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR prireja pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja od 27. avgusta do 1. septembra odbojkarski kamp za otroke osnovnih in nižjih srednjih šol (vsak dan od 8. do 17. ure na Stadionu 1. maj). Dodatne informacije in vpisovanje: info@od-bor.com ali 3497923007 (v večernih urah). GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR prireja intenzivni tečaj ritmične gimnastike za deklice od 7. leta dalje, ki so že lani trenirale ritmično gimnastiko. Tečaj bo potekal v jutranjih urah od 3. do 7. septembra na Stadionu 1. maja. Za informacije in prijave: 338 5953515 (Katja) in 328 2733390 (Petra). Vabljene! AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja poletni KAMP CHEERLEADINGA za otroke od 5 do 12 leta starosti od 27. do 31. avgusta in od 3. do 7.septembra v telovadnici OŠ F.Bevk na Opčinah. Vabljeni stari in novi člani. Prijave v uradih ZSŠDI-ja na tel.št. 040-635627. Info na tel.št. 346-0441133 Petra ali 3497597763 Nastja. KOŠARKA - Turnir Akropolis v Atenah Slovenija ugnala Recalcatijeve »azzurre« ATENE - V uvodnem dvoboju pokala Akropolis v Atenah je slovenska moška košarkarska reprezentanca s 84:81 zasluženo ugnala italijansko izbrano vrsto, ki je doživela prvi poraz v času priprav. Slovenija je bila skoraj vedno v vodstvu, prvi polčas pa je bil izenačen. Do odločilnega preobrata je prišlo v tretji četrtini Kot bi mignil so Slovencipo treh koših Nesterovica, polaganju Dragica, prostih metih Smodiša ter trojki in "dvojki" Jagodnika po pičlih treh minutah ob delnem rezultatu 15:1 (!) vodila s 56:37. Četudi so Italijani pritisnili in se približali na 47:58, pa Pipanovi izbranci niso popuščali in tekmece bliskovito spet oddaljili na 15 točk razlike - 50:65 (28. minuta). To so zadržali vse do uvoda zadnje četrtine, ko so Italijani zapored zadeli dve trojki in se po poldrugi minuti igre približali na 60:71. Izbranci selektorja Recalcatija so zatem zaigrali še bolj agresivno, s prvim košem Andree Bargnanija pa dobrih šest minut pred koncem dvoboja zaostanek po dolgem času znižali na enomestno številko - 64:73. Ko je Marco Bellineli zadel nekaj zaporednih točk, so se mu pridružili še ostali soigralci in na začetku zadnje minute so se Italijani približali na pičlo točko zaostanka 79:80. A Capin in Vidmar sta lepo zaključila zadnja napada, na drugi strani je Mancinelli zgrešil trojko za podaljšek in zmaga je nazadnje zasluženo ostala v slovenskih rokah. Italija in Slovenija bosta nasprotnika v isti kvalifikacijski skupini na EP v Španiji. Slovenija - Italija 84:81 (19:20, 22:16, 28:18, 15:27) SLOVENIJA: Čebular 2, Lakovič, Capin 10 (0:2), Dragic 4, Nesterovic 12, Smodiš 13 (7:7), Slokar 4, Klobučar 4, Jagodnik 11 (2:2), D. Lorbek 9 (1:1), Vidmar 6 (2:4), E. Lorbek 9 (7:9). ITALIJA: Belinelli 20 (8:9), Basile 6 (3:4), Galanda 8, Soragna 16 (4:4), Marconato 4, Mordente 8 (2:2), Bargnani 2, Mancinelli 5 (3:5), Bulleri 2, Hackett 0, Crosariol 2, Gigli 8. Danes čaka Slovenijo dvoboj z Litvo, Italija pa se bo pomerila z Grčijo. Jutri bosta še tekmi Grčija - Slovenija in Italija - Litva. ODBOJKA - Na Kitajskem Vitezova od jutri v finalu grand prixa V zadnji tekmi kvalifikacij ugnali Brazilijo Italijanska ženska odbojkarska reprezentanca, za katero igra tudi Slovenka Sandra Vitez, bo že jutri v Ningboju na Kitajskem začela svojo pot na finalnem šesteroboju grand prixa, ki bo trajal do 26. avgusta. Prvi nasprotnik »azzurr« bo Rusija, naslednji dan bo Italija igrala proti Nizozemski, 24. avgusta proti Kitajski, 25. proti Braziliji, zadnji dan pa še proti Poljski. Za Italijo predstavlja uspeh že sama uvrstitev v finale, če vemo, da je na kvalifikacijah nastopala s spremenjeno in pomlajeno postavo, v kateri je edinole podajalka Lo Bianco nastopila na zadnjem svetovnem prvenstvu. V zadnji tekmi kvalifikacij na Tajvanu so »azzurre« v nedeljo s 3:1 (25:20, 25:21, 15:25, 25:22) odpravile Brazilijo in se ji oddolžile za poraz na uvodni etapi kvalifikacij v Veroni. Največ točk za Italijo so dosegle Aguero 17, Fiorin 15, Guiggi 10 in Orto-lani 9. Vitezova je na igrišče stopila le v 3. setu, igrala v drugi liniji, enkrat servirala in trikrat sprejemala servis. Ni dosegla točk, ni pa naredila niti nobene napake. Končni vrstni red kvalifikacij: Brazilija, Italija in Rusija 7; Nizozemska in Poljska 6; Kuba in ZDA 5; Kitajska in Japonska 4; Kazahstan 1; Dominikanska repub li ka in Taj van 0. JADRANJE - DP v Marsali Čupini optimisti z mlado ekipo do petega mesta MARŠALA-Kljub odličnemu izkupičku 12 zmag v petnajstih regatah se je morala ekipa optimistov JK Ču-pa na državnem ekipnem prvenstvu v Marsali zadovoljiti s končnim 5. mestom. »Po seriji regat round robin se le za točko nismo uvrstili v finale za prvo mesto, zato smo bili nekoliko razočarani, vendar Trener Maurizio Benčič je rezultat dober, če vemo, da smo delno odpovedali samo na začetku, nato pa smo bili iz dneva v dan boljši. Očitno se je na začetku poznala neizkušenost, saj smo za ekipni nastop specifično vadili vsega 12 ur. Pomembno je tudi vedeti, da bodo vsi naši tekmovalci lahko na tem prvenstvu nastopili še dve leti, nekateri tudi tri. To pomeni, da bomo v prihodnjih sezonah s pridobljenimi izkušnjami ciljali na prvo mesto,« je po nastopu dejal trener naše ekipe Maurizio Benčič. Čupino ekipo so v Marsali, kjer je ves čas pihal srednje lahki veter, sestavljali Tito in Agostino Rodda, Maja Bo-gatec, Mirko Juretič in Thomas Gruden. Prvenstvo je osvojilo moštvo RCC Revere Remo pred domačo Mar-salo, tretja je bila Riva del Garda, 4. pa Messina. / RADIO IN TV SPORED Torek, 21. avgusta BOJAN BREZIGAR 2007 19 Skrivnostni Baltik Litva (4) Vas se imenuje Zalavas; nekoč se je imenovala Zulow. O tem, da bi v njej imeli kakšne dvojezične napise, seveda ni govora. Tu smo vendar v Litvi. V tej državi verjetno ni kraja, ki ne bi imel vsaj dveh imen. Uporabljali so pač tisto, ki je ustrezalo jeziku dežurnih oblastnikov. Nekoč so bili to Poljaki, danes so Litovci, vmes so bili nekajkrat Rusi in Nemci. Litva je bila dolga desetletja žrtev bojev med Poljaki in nemškim tevtonskim redom. Potem, v začetku 15. stoletja je bil tevtonski red poražen in Poljska je postala hegemonistična sila v regiji. Po koncu Jagelonske dinastija je tudi litovsko plemstvo prevzelo poljščino kot uradni jezik in zveza obeh držav, pri kateri so imeli Poljaki glavno besedo, se je tudi dokaj hitro otresla protestantizma. Ob koncu 18. stoletja pa je poljsko kraljestvo razpadlo, da so si Litvo razdelili Nemci in Rusi. Slednji so prevzeli oblast nad večino ozemlja in uvedli ruščino kot uradni jezik, preganjali so katoličane, od leta 1864 pa je bilo dovoljeno izdajanje knjig samo v cirilici. Litovščina in poljščina sta bili prepovedani; edino v delu Litve, ki je pripadala Prusiji, je izhajal časopis v litovskem jeziku. Do odločilnega premika je prišlo šele po koncu prve svetovne vojne, ko si je Litva prvič izborila neodvisnost; vse ostalo je sodobna zgodovina o kateri je bilo že veliko napisanega in nesmiselno bi bilo to ponavljati. Namen tega uvoda pa je bil, da primerno osvetli kompleksnost litovsko-poljskih odnosov skozi stoletja, kajti ti odnosi še danes vplivajo na zadržanje Litve do manjšin. Kot vse regije »na prepihu«, tako je tudi Litva mešanica narodov, kultur, jezikov in religij. V Vilni je 17 religij, poleg katoličanov in protestantov še pravoslavni, uniati, karai-mi, judi, muslimani in drugi. V državi je veliko manjšin. Splošno prepričanje je, da so v pribaltskih državah problematična manjšina Rusi, kar nedvomno velja za Latvijo in Estonijo, za Litvo pa nikakor ne: tu so problematični predvsem Poljaki zaradi večstoletnega prepletanja med državama, ki seveda ni minilo brez posledic. Odtod tudi mešanica ljubezni in sovraštva, ki označuje odnose med Poljaki in Litovci. Na popisu prebivalstva leta 2000 se je okoli 300.000 litovskih državljanov izjavilo za Poljake. Številka je verjetno pretirana: takrat je namreč kazalo, da bo poljska deležna prvega kroga širitve Evropske unije, Litva pa še ne; zato je verjetno, da so se nekateri državljani prijavili kot Poljaki in s tem poskusili izboljšati svoj »evropski« status. Strokovnjaki pa vedo povedati, da je v Litvi Poljakov nekje med 200 in 250 tisoč; gre kljub vsemu za lepo število. Na tem grobu je vedno sveže cvetje, dokaz navezanosti Poljakov na svojo zgodovino v Litvi in tudi dokaz, da ta država še ni plačala svojega dolga do Poljakov, naroda, ki ima v njeni zgodovini tako pomembno vlogo. Sovjetska zveza je imela glede manjšin dokaj jasno politiko, ki je temeljila na latinskem reku divide et impera. S poudarjanjem poljske identitete je v bistvu tlačila litovsko voljo po državnosti. Takrat je bil nekakšen praporščak poljskega gibanja dnevnik Čer-voni Standard, Rdeča zastava, sicer glasilo CK litovske komunistrične partije. Tiskali so ga v nakladi 70.000 izvodov in s to masovno prisotnostjo dokazovali, da je Litva narodnostno mešana in da so vse zahteve Litovcev po večji samostojnosti neutemeljene. Dnevnik so financirale oblasti in bil je nekakšna poljska ekspozitura. Celo Jaruzelski ga je obiskal, ko se je mudil na obisku v Sovjetski zvezi. Červoni Standard ne izhaja več. Namesto njega izhaja Kurier Wilenski. Ampak prehod ni bil enostaven in tudi neboleč ni bil. Červoni Standard je enostavno razpadel. Denarja ni bilo več, nihče zanj ni plačeval in nihče ni imel interesa, da bi dnevnik ohranil pri življenju: zagotovo tega interesa ni imela litovska oblast, ni ga imela več Rusija, saj so bili njeni interesi v Litvi drugačni in gotovo niso bili več vezani na uveljavljanje poljske manjšine, Poljska pa je bila zelo previdna in že dejstvo, da je bil dnevnik naslednik komunistične oblasti, je bilo zadosten razlog, da se je od njega ogradila. Dnevnik so tako pri-vatizirali ljudje, ki ga niso bili sposobni upravljati. Takrat je stopil na plan Zygmunt Klo-nowski. Poljak iz Vilne, inženir po poklicu, ki je z bratom odprl delavnico za popravljanje tovornjakov. Podjetje se imenuje Klion in sedaj ima tri velike delavnice, kjer delo poteka v dveh izmenah, od 6. do 22. ure. Na Zygmunta so se obrnili novi lastniki dnevnika, ki se je medtem preimenoval v Kurier Wilenski. Dolgovi so namreč močno narasli in ogrožali obstoj dnevnika; kako bi ga ne, ko pa je še vedno razpolagal s 500 kvadratnih metrov velikim stanovanjem v središču mesta, 15 novinarji in približno 60 uslužbenci, javnih dotacij praktično ni bilo, prodaja pa je padla na nekaj sto izvodov dnevno. Tako so na skupščini izvolili Zygmunta Klonowskega za predsednika podjetja in mu pustili proste roke. Potrebni so bili drastični ukrepi: preselitev uredništva v druge prosto- re, ki jih je Klonowski uredil kar v hali, v kateri je popravljal kamione, odpustitev vseh uslužbencev in zaposlitev štirih novinarjev, poleg teh pa še štirih občasnih sodelavcev, vse administrativno delo je združil z administracijo svojega podjetja, na koncu pa je še kupil star tiskarski stroj in ga namestil v halo, kjer popravljajo kamione. Tam tiskajo Kurier Wilenski na zelo obrtniški način, delo, ki je vredno amaterskega društva. Vendar je to edini način, da so Poljaki v Litvi lahko ohranili dnevnik. Klonowski prejema majhno dotacijo poljskih oblasti, Litva ne plačuje ničesar, nekaj prejema od naročnin (prodajo kakih 1000 izvodov dnevno, naklada pa je 3000 izvodov) ostalo pa založi sam. In ko ga vprašaš, zakaj to počenja, pomisli in nato blaženo odgovori: »Ne vem. Navsezadnje mi to prinaša samo sovražnike.«. Nato pa pojasni, da je podjetje, ki ga imata z bratom, zelo uspešno, dela je veliko in zaslužek je dober ter si zato lahko privošči ta dodatni strošek. Kurier Wi-lenski je majhen dnevnik, skromne kakovosti, izhaja petkrat tedensko, običajno na 12 straneh, ob sobotah pa na 24 straneh. Piše v Levo Zygmunt Klonowski. Desno grob neznanemu poljskemu vojaku, eden izmed neštetih grobov na poljskem pokopališču v Vilni. glavnem o poljski manjšini v Litvi in ima normalen odnos z litovskimi oblastmi. Stike ima s poljskimi šolami v Litvi, teh je kakih 120 in v uredništvu ocenjujejo, da redno bere časopis do 35.000 pripadnikov poljske manjšine v Litvi, kar je, tako pravijo, navsezadnje lepo število. Na vprašanje, zakaj mu ta dejavnost prinaša samo sovražnike, Klonowski odgovarja zelo zgovorno: poljska manjšina v Litvi je ohranila svojo krovno organizacijo, ki še močno zaudarja po komunizmu. Gre za ljudi, ki se sami legitimirajo in ki za seboj nimajo manjšine. Ampak litovskim oblastem je to pogodu, ker tako dejansko manjšina umira. Gre za strukturo, ki je bila zvesta Stalinovi politiki, ki je Poljake zoperstavljala Litovcem. Zanimivo je, da v času SZ v Belorusiji, kjer je Poljakov več kot v Litvi, ni bilo poljskih šol, v Litvi pa so Poljaki imeli šole, cerkev in časopis. V tej strukturi ni mladih ljudi in ni novih idej. Kurier je to ugotavljal in kritiziral ter si s tem pridobil obtožbo, da uničuje poljsko manjšinsko stranko. Vendar to ni držalo in stranka, ki ima sedaj dva poslanca - brez zajamčenega zastopstva - je celo pridobila glasove. Sicer pa se tudi stanje poljske manjšine izboljšuje. Sedaj bodo imeli celo univerzo, saj so poljski univerzi Bialystok po 15 letih prizadevanj dovolili odprtje podružnice v Litvi, z dvema fakultetama, ekonomijo in informatiko. Skratka, tudi stanje poljske manjšine se počasi normalizira, z izjemo enega vprašanja: jezika v javnosti. Dvojezičnih napisov namreč ni in poskus neke občine, da bi jih vendarle postavila, se je izjalovil. Li-tovščina je edini dovoljeni jezik in tudi imena otrok morajo biti litovska. V tem mora Litva še marsikaj postoriti. V Vilni je poljščina množično prisotna samo na enem kraju, na starem poljskem pokopališču. Tam je na stotine grobov poljskih vojakov, ki so umrli v raznih vojnah, predvsem v prvi in drugi svetovni vojni. In tisto pokopališče je tudi kraj romanja Poljakov. Tja prihajajo iz vse Litve, iz Poljske in tudi od drugod. Razlog za to romanje pa je velik nagrobni kamen z napisom Matka i ser-ce syna. Tu je pokopano srce poljskega heroja, predsednika države Josefa Pilsudskega. Rodil se je v Zalavasu, Zulowu po poljsko, streljaj daleč od Vilne. Njegovo telo je pokopano v Krakovu, srce pa so prenesli v Vil-no in ga pokopali v grob, kjer je že počivala njegova mati. Na tem grobu je vedno sveže cvetje, dokaz navezanosti Poljakov na svojo zgodovino v Litvi in tudi dokaz, da ta država še ni plačala svojega dolga do Poljakov, naroda, ki ima v njeni zgodovini tako pomembno vlogo. (Se nadaljuje) / RADIO IN TV SPORED Torek, 21. avgusta 2007 19 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Prvi aplavz: Ansambel Mladi kraški muzikanti 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.05 6.10 6.30 6.45 10.40 10.45 11.30 11.40 13.30 14.00 14.10 14.50 15.20 17.00 17.15 18.00 18.50 20.00 20.30 21.20 22.55 23.00 0.10 Aktualno: Anima Good News Nad.: Sottocasa Dnevnik, vreme, prometne informacije Jutranja oddaja Unomattina (vodita Duilio Giammaria in Veronica Maya), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik, vreme, pregled tiska Tg Glasba Gremo v kino Nan.: Ciklon v samostanu (i. Jutta Speidel, Fritz Wepper) Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Gospa v rumenem - Križarjenje z umorom (i. A. Lansbury) Dnevnik Gospodarstvo Nad.: Julia (i. Susanne Gartner, Roman Rossa, Isa Jank) Nad.: Incantesimo Nan.: Non lasciamoci piu' (it., '99, i. Fabrizio Frizzi) Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Sestre McLeod (i. Bridie Carter, S. Mackinnon) Nan.: Komisar Rex - V zadnjem trenutku (i. Gedeon Burkhard) Kviz: Reazione a catena Dnevnik Kviz: Soliti ignoti - Identita' na-scoste (vodi Fabrizio Frizzi) TV film: La signora in giallo - The Celtic Riddle (krim., ZDA, '03, i. Angela Lansbury, Peter Donat) Dnevnik Dok.: 20. stoletje - Priče in protagonisti - Alain Delon Nočni dnevnik, vremenska napo-ved/Potihoma V^ Rai Due 6.10 Tg2 Potovanja 6.45 Tg2 Medicina 33 6.55 Skoraj ob 7-ih 7.00 Variete: Random 10.00 Svet v barvah 10.15 Dnevnik/Medicina 33/Eat Parade 11.00 Nan.: Out of Practice, 11.20 Ed 12.10 Nan.: JAG (i. Catherine Bell) 13.00 Dnevnik 13.30 Tg2 Navade/13.50 Tg2 Medicina 33 14.00 Aktualna odd.: Ricomincio da qui (vodi Alda D' Eusanio) 15.30 Nan.: Komisar Kress, 16.30 Posebna enota Leipzig 17.15 Nan.: One Tree Hill (i. Chad Michael Murray, Michael Capon) 18.05 Dnevnik flash, šport/Vremenska napoved Meteo 2 19.00 Nan.: Law & Order 19.50 Risanke 20.20 Loto ob osmih 20.30 Dnevnik 21.05 Film: Contact (fant., ZDA, '97, r. Robert Zemeckis, i. Jodie Foster) 23.35 Dnevnik Tg2 23.45 Nan.: 4400 - Preroške sanje(i. Joel Gretsch, Jacqueline McKenzie) Rai Tre 6.00 Rai News, 6.30 Il caffe 8.05 Mi smo zgodovina 9.05 Film: Toto' v Parizu (kom., It., '58, i. Toto', F. Gravey) 10.50 Cominciamo bene 12.00 Tg3 - Šport - Meteo 13.00 Nikoli ni prezgodaj 13.10 Nan.: Saranno famosi 14.00 Deželni dnevnik, vreme 14.45 Šport: kolesarstvo 17.15 Nan.: Stargate Sg-1 18.00 Dok.: Geo magazine 18.10 Vremenska napoved 19.00 Dnevnik, deželne vesti 20.00 Rai Tg Šport 20.10 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole 20.55 Nogomet Under 21: Italija - Francija (prijateljska) 23.05 Dnevnik, deželne vesti 23.20 Tg3 Primo Piano 23.40 Dok.: Viziati 2 0.25 Tg3 Night News 0.45 Aktualno: S.O.S. tenibilita' Rete 4 9.40 11.30 11.40 13.30 14.00 15.00 16.00 16.20 17.50 18.55 19.35 20.10 21.10 23.20 Pregled tiska Nad.: Pot za Avonleo, 7.10 Velika dolina, 8.40 Pacific Blue Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica Dnevnik, promet Nan.: Piu' forte ragazzi (i. Sammo Hung), 12.35 Road to justice Dnevnik, vreme Nan.: Poirot Tg com/Meteo4 Nad.: Steze Nan.: Rin Tin Tin Tg com, promet Dnevnik, vreme Aktualn: Sai xche'? Nad.: Vihar ljubezni (i. Henriette Richter-Roehl, Gregory B. Waldis) Film: Abuso di potere - Unlawful Entry (thriller, ZDA, '92, r. J. Kaplan, i. Kurt Russell, Ray Liotta) Film: La lingua del santo (kom., It., '00, i. Antonio Albanese) Canale S 8.00 8.35 9.40 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 15.15 16.20 16.55 17.05 18.50 20.00 20.30 21.20 23.30 Na prvi strani Aktualno: Promet, vreme, Tg5 Borza in denar Jutranji dnevnik Tg5 TV film: Sei cuccioli in cerca d' amore (kom., ZDA, '01, r. Paul Schneider, i. Robert Hays) Tg5 com/Meteo5 Nan.: Providence - Ebola, 12.00 Sodnica Amy - Mala Amish (i. Amy Brenneman) Dnevnik TG 5, vreme Nad.: Beautiful (i. Jack Wagner, William de Vry, S. Flannery) Nad.: Centovetrine Nad.: Vivere Nan.: Carabinieri 5 - Bolje same... (It., '05, i. Alessia Marcuzzi, Mau-rizio Casagrande, Walter Nudo) Nad.: Cuori tra le nuvole Tg5 minut Nan.: Il mistero degli abissi (Nem.-Avstrija, '06, i. Merab Ninidze) Kviz: 1 proti 100 Dnevnik TG 5 Variete: Moderna kultura Nan.: Ris 2 (It., '05, i. Lorenzo Flaherty, Nicole Grimaudo, Stefano Pesce, Romina Mondello) Nan.: Missing (i. Vivica A. Fox, Ca-terina Scorsone, Justin Louis) C/ Italia 1 6.05 6.15 8.00 9.55 11.25 12.25 13.40 15.00 15.55 16.50 17.35 18.00 18.30 19.05 19.10 20.10 21.00 22.55 0.00 0.50 Odprti studio Nan.: Zanzibar, 7.05 Lois & Clark Variete za najmlajše Nan.: Willy, princ Bel Aira (i. Will Smith) - Hiša gori, 10.25 Hercules Nan.: Xena Odprti studio, šport Risanke: Detektiv Conan Nan.: Beverly Hills, 90210 - Squash (i. Tori Spelling, Luke Perry, Jason Priestley) Nan.: Sleepover Club Risanke Risanke: Creamy Nan.: Čarovnica Sabrina (i. Melissa Joan Hart, G. Pierson) Odprti studio, vreme Nan.: Love Bugs 3 Nan.: Will & Grace (i. Debra Messing, Eric McCormack) Nan.: Renegade (i. Lorenzo Lamas) Film: Indiavolato - Bedazzled (kom., ZDA, '00, i. Brendan Fraser, Elizabeth Hurley) Variete: Candid Camera Glasb. odd.: Festivalbar 2.0 Šport/Odprti studio ^ Tele 4 9.20 12.45, 13.45, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 9.40 Nad.: Sandokan (i. Kabir Bedi, P. Leroxy, Carol Andre') 11.00 Nad.: Marina 12.05 Glasbena oddaja 13.10 Nan.: Don Matteo 3 (i. Terence Hill, Nino Frassica) 14.05 Poletni šport 16.05 Nan.: Don Matteo 3 17.00 Risanke 19.00 Na sprehodu po Krasu 20.05 Oddaja o potovanjih 20.50 Film: B ello di mamma (kom., '80, i. P. Leroy, C. Andre') 23.35 Dok.: Istanbul 0.20 Aktualna odd.: Panta rei LA 6.00 9.20 10.25 14.00 16.00 18.00 19.00 20.30 21.30 23.30 La l 12.30, 20.00, 1.00 Dnevnik Aktualno: 2 minuti za knjigo Nan.: Mai dire si, 11.30 Angelski dotik, 13.00 Matlock Film: I giganti del mare (dram., ZDA, '59, i. Gary Cooper) Nan.: Jeff & Leo - Policaja dvojčka (i. Oliver Sitruck, E. Colberti) Nan.: Star Trek Voyager Nan.: Murder call - Vonj po smrti (i. Lucy Bell, Gary Day) Nan.: The Practice (i. Steve Harris, Camryn Manheim, M. Monks) Reality show: S.O.S. Tata Dok.: Prepovedana zgodovina (t Slovenija 1 6.20 Kultura/Odmevi 7.00 Ela Peroci: 2 +2 = 4 7.10 Ris. nan.: Marko, mavrična ribica - Selitev, 7.25 Romantična večerja 7.35 Lutkovna nan.: Bisergora - Če si žalosten 8.05 Ris.: Hotel Obmorček 8.20 IZlatko Zakladko: V deželi Petra Klepca 8.45 Nad.: Novi jutri (VB) 9.10 Radovedni Taček: Drsalka 9.25 Martina in ptičje strašilo: Izziv 9.35 Naučimo se pesmico z Melito osoj- nik: Lisička je prav zvita zver 9.45 Poučno igrana nan.: S soncem v očeh - Izguba 10.00 Zgodbe iz školjke 10.30 Taborniki in skavti: Napad na postojanko 10.45 Sprehodi v naravo: Rastline v ribniku 11.05 Dok.: Andaluzija - med nebesi in peklom 12.00 Družinske zgodbe 13.00 Poročila, vreme, šport 13.25 Dok.: Angelski slap s Hudičeve gore 13.45 Dok.: Nadškofija Maribor 14.20 Osmi dan 15.00 Poročila, promet 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris.: Trojčice 16.10 Lutkovna nan.: Kljukčeve dogodivščine - Čudna pošiljka 16.40 Ris. nan.: Hotel Obmorček 17.00 Novice, kronika, šport, vreme 17.40 Dok. oddaja: Še dva tedna... 18.30 Žrebanje Astra 18.35 Risanke 18.55 Vreme, dnevnik, šport 19.55 Film: Pod njenim oknom (dram.-kom., Slo, '03, r. Metod Pevec, i. Polona Juh, Marjana Brecelj, Zlatko Šugman) 21.25 Dok. feljton: Naš ljubi traktor (Slo, '05, r. Igor Vrtačnik) 22.00 Odmevi, kultura, vreme, šport 22.50 Absolutno globalno 23.25 Nad.: Medeja (Nizoz., '05, r. Theo van Gogh, i. Katja Schurman, Thijs Romer, Cas Enklaar) 0.20 Dok.: Še dva tedna (t Slovenija 2 6.30 9.00 9.30 11.00 13.00 14.10 14.40 15.30 15.55 16.25 16.55 17.25 18.00 18.05 19.00 20.00 21.25 23.10 0.10 Zabavni infokanal 12.30 TV prodaja Zabavni infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal TV prodaja Glas(be)ni večeri na drugem: Koncert skupine Coldplay Dober dan, Koroška! Na obisku V kadru: Nuša Derenda in Miša Molk Mostovi - hidak Z glavo na zabavo Poročila Labirint Nad.: Slon - Umor ne zastara (Nem., '04, r. Lutz Konermann, i. Thomas Sarbacher, Katharina Abt) Nan.: Van Veeteren - Lastovka, maček, vrtnica, smrt (Švedska, 4. del) Film: Obtožen (dram., Danska, '05, r. J. Thuesen, i. T. Lyby, S. Grabol) Piramida Nad.: La cittadella (It., '03, r. Fabrizio Costa, i. Massimo Ghini, Barbora Bobulova, Anna Galiena) 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - Deželne vesti 14.20 Euronews 15.00 Nan.: Reilly, največji vohun (r. Jim Goddard, i. Sam Neil) 15.50 Sredozemlje 16.20 Pogovorimo se o... 17.00 Kulturni magazin: Artevisione (pripr. Laura Vianello) 17.30 Mladinska odd.: Fanzine 18.00 Program v slovenskem jeziku: Biotopi 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 TV Dnevnik, vreme, šport 19.25 Slovenski magazin 19.55 Potopis 20.25 Dok. oddaja 20.55 Srečanje z... (vodi Rebeka L 21.25 Q- trendovska oddaja (vodi Lorella Flego) 22.10 Vsedanes - TV Dnevnik 22.25 Folkest 23.15 Arhivski posnetki 0.00 Vsedanes - TV Dnevnik 0.15 Pprogram v slovenskem jeziku: Primorska kronika Tv Primorka 10.30 12.00 17.55 18.00 18.40 18.45 19.15 20.00 20.30 21.30 22.00 22.00 22.30 23.00 23.30 Dnevnik, vreme Videostrani Videospot meseca Poletje mladih Napoved dnevnika Rally magazin 12 Spoznajmo jih Dnevnik, vreme Primorski župani Fair play Asova gibanica Na Primorskem Tu smo doma Dnevnik, vreme Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena (1. del); 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena (2. del); 11.00 Pogovori sredi dneva; 11.15 Mi in zdravje - Emilija Pavlič: Kultura prehranjevanja; 12.00 Za smeh in dobro voljo; Na-povednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Odprta knjiga: Žarko Petan: Po očetovih stopinjah (r. M. Prepeluh, 12. nad.); 18.00 250 let z Mozartom; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba, nato Zaključek RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 9.10 Prireditve; 10.00 Poletno delo in pol; 11.00 Poletna pesem in pol; 11.30 Poletna šola slovenščine; 12.00 Glasovanje za Primorsko osebnost; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Pregled prireditev; 20.00 Glasbena razglednica; 20.30 Iz kulturnega sveta: etno glasbenik Dario Marušič; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Jazz in jaz, Mojca Maljevac; 0.00 Nočni pr. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 17.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Nasveti; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, dnevnik, šport; 13.00 Svetnik dneva, vse najboljše; 13.40 Bellla, bellissima; 14.10 Po telefonu; 14.35 Evronotes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Doctor music; 20.00 London calling; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Pri mikrofonu; 23.00 Sedem dni. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Slovenščina za Slovence; 6.55 Kviz; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 A že veste...?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 11.45 Pregled tiska; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Big Band RTVS; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Dobro jutro; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki; 10.00 Aktualna tema; 12.00 Huda pobuda; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 DIO; 16.15 Popevki; 16.30 Zapisi iz močvirja; 16.40 Proti etru; 17.00 Fiesta latina; 18.00 Pogovor z dopisnikom; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet glasba; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine SLOVENIJA 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 7.25 Glasb. jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Glasbeno kukalo; 10.15 Glasbeni anta-gonisti: Mozart in Salieri; 11.05 Človek in zdravje; 11.35 Slov. interpret tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Filmska glasba; 14.05 Izobr. program; 15.00 Big Band RTV Slovenija; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 Arsov logos; 16.50 Koncertni dogodki na tujem; 18.20 Zborovska glasba; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Literarni večer; 20.45 S solističnih in komornih koncertov; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Otroška oddaja; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (dnevno, 105,5 MHZ) Dober dan, Koroška! - 12.25 ORF 2 Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG IT| Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. / RADIO IN TV SPORED Torek, 21. avgusta 2007 19 DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.12 in zatone ob 20.04. Dolžina dneva 13.52. LUNINE MENE Luna vzide ob 15.13 in zatone ob 23.23. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo danes obremenilen, z vremenom povezane težave bodo pogoste, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči na sredo bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. PLIMOVANJE Danes: ob 17.19 najnižje 20 cm, ob 7.54 najvišje -20 cm, ob 15.55 najnižje 30 cm, ob 23.53 najvišje -17 cm. Jutri: ob 1.46 najvišje -31 cm, ob ob 9.13 najnižje 9 cm, 12.31 najvišje 7 cm, ob 18.49 najnižje 25 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............19 2000 m............7 1000 m...........16 2500 m............4 1500 m...........11 2864 m............2 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva do 6,5, v gorah 7,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER ^Spremenljivo bo do oblačno z zmernimi do močnimi pa- Jutri se bo nadaljevalo spremenljivo vreme z občasnimi krai- davinami, deloma nevihtami. jevnimi padavinami, deloma nevihtami. V četrtek bodo sončna obdobja že daljša, le izjemoma bo še nastala kakšna ploha. Nova Gorica, petek 24.8.2007 od 12. ure dalje VSI STE VABLJENI NA OTVORITEV^m^ NOVE POSLOVALNICE! Glasba, lepe nagrade - posebni gostje: terme Olimia! ' NOVA GORICA SEŽANA Kidričeva 20 tel:+386 5 333 42 43 Partizanska 37a tel: +386 5 7341410 KOPER Pristaniška 2 tel:+386 5 627 8410 Last Min Ute Center" HIRIKA TURIZEM d.o.o. - Ljubljana, Slovenska cesta 51 in 27 - Telefon: 01 /234 88 88,244 55 55 www.lastminutecenter.si VREME - Orkan Dean nadaljuje uničevalno pot po Karibskem morju Pustošenje na Jamaiki Zaskrbljenost v mehiškem Cancunu, odkoder so že evakuirali 25.000 turistov - Alarm tudi v Teksasu V pričakovanju Deana: prizora z ulic na Jamaiki ansa KINGSTON - Orkan Dean je v nedeljo zvečer prispel do Jamajke. Spremljajo ga vetrovi s hitrostjo do 230 kilometrov na uro. Na Jamajki so že razglasili izredne razmere, potem ko je na Martiniqueu, Haitiju in v Dominikanski republiki orkan zahteval pet življenj. Na Jamaiki pa zaenkrtat o žrtvah ne poročajo. Oblasti na Jamajki so tudi okrepile navzočnost varnostnih sil za primeru plenjenj. Orkan Dean naj bi po napovedih ameriškega centra v Miamiju dosegel najvišjo peto stopnjo z vetrovi do 257 kilometrov na uro do ponedeljka zvečer (po krajevnem času) ali torka, ko naj bi dosegel mehiško obalo južno od znanega letoviškega kraja Cancun. Na morebitni prihod orkana se pripravljajo tudi v ameriški zvezni državi Teksas. Na območju Cancuna medtem nadaljujejo evakuacijo turistov, ki naj bi jih bilo le še kakih 25.000, potem ko so turisti v soboto z območja odšli s 560 leti, prihode z novimi turisti pa so ustavili. JAPONSKA - Včeraj zjutraj na glavnem letališču na otoku Okinavi Tajvansko letalo po pristanku zgorelo Vsi potniki in člani posadke rešeni TOKIO - Boeing 737 taj vanske letalske družbe China Airlines je bil včeraj popolnoma uničen v spektaku-larnem požaru na glavnem letališču japonskega otoka Okinava. 155 potnikov in osem članov posadke, ki so prišli z letom iz Taipeija, se je rešilo brez poškodb.Požar na levem motorju letala se je vnel šele po pristanku letala, tako da so potnike in posadko pravočasno evakuirali iz letala. Motorje nato eksplodiral in ogenj je zajel celotno letalo. Gasilci so ogenj na letališču v kraju Naha pogasili čez kako uro. Po poročanju nekaterih lokalnih medijev naj bi bila lažje ranjena član posadke letala in uslužbenec letališča, po poročanju drugih pa dva potnika. Nejasno je tudi število potnikov, saj je predstavnik japonskega ministrstva za promet Akihiko Tamu-ra dej al, da je bilo na letalu 157 potnikov, medtem ko je China Airlines sporočila, da jih je bilo 155. Vzrok požara še ni znan, izključili pa so že možnost terorizma.