Največji v Združenih drianh Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta ..... $3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 L) TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 213. — fiTEV. 213. V DRŽAVNA MILICA PROTI TEKSTILNIM STAVKARJEM KER POSREDOVALCI NISO DOSEGU SVOJEGA CILJA, SE JE POLOŽAJ ZNATNO POOSTRIL V bojih pred tovarnami v državi Pennsylvania je bilo ranjenih dosti oseb. — Aretacije v masah. Tudi iz novoangleskih držav prihajajo poročila o nemirih. — Strokovna organizacija ima baje dovolj sredstev za nadaljevanje boja. — Število štrajkar jev narašča. WASHINGTON, D. C., II. septembra. — Ker so se po raznih tekstilnih središčih pojavili nemiri ter spopadi med stavkarji in stavkokazi, je bila v več slučajih mobilizirana državna milica. Vojakom je bilo naročeno, naj za vsako ceno vzdrže mir. V trenutku, ki je izjavil William Green, predsed-nki Ameriške Delavske Federacije, da so si stavkarji svesti zmage, je dospelo iz treh mest v Pennsyl-vaniji poročilo, da je bilo dvajset stavkokazov ranjenih in večje število stavkarjev aretiranih. Prelivanje krvi je bilo danes na dnevnem redu. V Saylesville, R. L, je prišlo na nekem pokopališču do pravcate bitke med stavkarji in vojaki. — Slednji so se poslužili proti stavkarjem plinskih bomb in jih pregnali. Tudi iz raznih južnih krajev prihajajo poročila o spopadih. Predsednikov preiskovalni odbor, ki je skušal pregovoriti zastopnike strokovnih organizacij, da bi se začeli pogajati, ni imel danes nobenih uspehov. Ob šestih zvečer, ko je potekel ultimatum stavkovnega odbora, je izjavil Francis J. Gorman: — — Predlog za uravnavo je umaknjen. Boj se na daljuje. Naša širokopotezna kretnja je bila brez vrednosti. Delodajalci se hočejo še vedno posluževati nasilja kot so ga doslej še vedno posluževali. Vsa odgovornost leži na ramenih fabrikantov. Mi smo še pred štrajkom ubrali mirovno pot. Mir nam je bil pa zanikan, vsled česar se moramo srečati s podjetniki na bojišču. Mi s prekrižanimi rokami, oni s plačanimi najeteži, milico, strojnimi puškami in plinskimi bombami. Toda zmagali bomo, kajti borimo se za pravično stvar. Naše vrste se bodo str-n ile. I utri bodo dobile vse lokalne strokovne organizacije nova povelja. Podjetniki so sklenili, da se stavka nadaljuje. Mi smo sklenili, da bomo stavko izvojevali. Stavka tekstilnih delavcev stane na milijone dolarjev. Wiliam Green si mrzlično prizadeva uspešno financirati konflikt ter je dosegel že precej de-finitivnih uspehov. Mednarodne strokovne organizacije, ki so v zvezi s Federacijo, so dale za začetek na razpolago dovolj sredstev. Število stavkarjev se neprestano veča. V velikih tekstilnih središčih, obeh Carolinah stavka I 58,926, v državah Nove Anglije pa okoli 107,000 mož. Obe številki sta višji kot sta bili prejšnji teden. Francis J. Gorman, ki i.e načelnik stavkovnega odbora je ukrenil vse potrebno, da zaščiti stavkar-je pred stradanjem in jih opremi z obleko. V pennsylvanskih mestih Lancaster, Bridgeport in Hazleton je bilo ranjenih dvajset oseb. Proti tovarnam, hišam in avtom je bilo vprizorjenih več napadov. Aretiranih je bilo veliko število stavkarjev in stavkokazov. V Lancaster so bili posebno delavni takozvani "leteči švadroni". Mobilizacija narodne garde je bila odrejena v raznih krajih. Celo v državi Connecticut je bilo mobiliziranih nekaj oddelkov. Stavkovni vodja je izjavil včeraj v zveznem glavnem mestu, da igra v stavki tudi politika precejšnjo vlogO.Za slučaj je-nevedel governerja države Maine Louisa J. Bran na. — Kakorhitro je Brann čutil, — jp dejal Gorman, izvoljen za governerja, je takoj GLAS NARODA m I I ___lisi.slovenskih ^delavcev'y AmerfLL i ^^ J Entered M Second 01— Matter September 21, 1903, at the Port Office at Hew York, K. Y., under Act of Pongr— of March 3, 1870 TELEFON: CHolaea 3_3878 NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 12, 1934. — SREDA, 12. SEPTEMBRA 1934 = VOLUME XLIL — USTNIK Trt rt Zanikrna posadka ima na vesti dosti žrtev DEM0KRATJE SO ZMAGALI V DRŽAVI MAINE Sedanji demokratski governer je bil ponovno izvoljen z veliko večino. — Državna prohi-bicija odpravljena. Portland, Me., 11. septembra. fJoverner Louis K. Hrami, ki so ga republikanci na vsak na ("in skušali poraziti ter zadati s I tem predsednikovi jx»litiki odločilen udarec, je 1 »i 1 ponosno .izvoljen za governerja. Dobil 'je 000 glasov večine. | Senator Frederick Hale, ki j«' vse svoje napade osredotočil na sedanjo administracijo, 'je dobil jedva 12(M> glasov večin«1. In to s«* je zgodilo v dr-,žavi, v kateri so se mogli republikanci še skoro vedno j»o-stavljati z velikimi večinami, i Hale, ki služi že tri termine v zveznem senatu, je bil pred , šestimi leti izvoljen z «S2,ela. Navzlic1 Item neuspehom pa mora Liga (ostati zvesta svojim načelom in svojemu namenu ter korakati dalje ter se mora boriti proti temnim silam. Dr. Beneš je vstop Rusije pozdravil s prevdarkom, da brez Rusije ni mogoče rešiti mnogo velikih svetovnih problemov. ; Za podpredsednike sedanjega zasedanja sta bila med drugimi tudi izvoljena jugoslovanski zunanji minister Bosko Jeftič in avstrijski kancler dr. j Kurt Schuschnigg. j 1 I ja na povabilo ni niti odgovo-1 rila, medtem ko je Jugoslavija ni popolnoma odobrila, najbr-že vsled izboljšanih odnošajev z Bolgarsko, ki ima 8 Turčijo zelo napete odnošaje. i GEN. BALB0 JE OBISKAL __DALMACIJO ! Na svoji jahti je prišel v j Split in Sibenik. — Dal-matinci so priredili proti njemu demonstracije. Beograd, Jugoslavija, 11. ; septembra. — Prebivalci raz-jniii dalmatinskih mest so jav-j no pokazali svoje ogorčenje proti obisku governerja Tripo-lisa. maršala Italo Balbo. j V nedeljo popoldne je governer Balbo na svoji jahti prišel v Split, kjer so ga po- j zravili tamošnji Italijani. Z balkona italijanskega konzulata je imel govor na svoje rojake. Pozneje je bil na banketu, kjer je bilo zbranih 200 Italijanov, ki so peli fašistovsko, himno in napivali Mussoliuiju. | Na ulici pa se je zbrala velika množica hrvatskega pre- [ bivalstva, ki je demonstriralo ( .proti Italiji in sramotilo Mus-( j sol inija in fašizem. Hoteli so I celo naskočiti italijanski kon-, 7. u lat. Policija je na množico j jinorala večkrat navaliti, pred-j no jo je razgnala. Policija je le! z veliko težavo napravila pro- , sto pot, tla se je mogel Balbo vrniti na svojo jahto, kar je tudi precej urno storil. Deset mladih fantov, ki so bili aretirani, je bilo obsojenih na 10 dni zapora. Iz Solita se je Balbo odpeljal v Sibenik, kjer so ga zopet pozdravili tamošnji Italijani. Ker so Hrvatje zagrozili z tie-monstracijami. se je policija' na to pripravila. i Proti večeru se je Balbo odpeljal iz Dalmacije ter se je,: pred svojim odhodom zahvalil j jugoslovanskim oblastim za}' njihovo uljudnost. j ŽIVIL NE BO ZMANJKALO • -____________T„... __________1 Vladna cenitev zadovoljiva. — Pri pravilni u-' porabi pridelkov, narod ne bo čutil potnanjka- i nja. ^ j Washington, D. C.t 11. septembra. — Koliko škode je na-jpravila velika letošnja suša na 1 osrednjem za padu. je razvidno iz poročila poljedelskega de-i1 partmenta, ki je bilo ravnokar ! objavljeno. j Koruza je najslabše obrodi- ; jla od leta 1881, kajti letošnja ■ (letina je to dala samo 1,484,602 ] i bušlja. i | Pšenice bo 493,285,000 bus- j ljev, pomladne pšenice 92 mili-j jana 763,000 bušljev ali 32 od-!i stotkov pod normalo. Navzlic temu pa se po vladni trditvi ni (] treba bati pomanjkanja pšeni-Ice, ker je še vedno dovolj za- 1 j log. i1 j Pridelek fižola je le neznat-no padel, toda kalifornijsko grozdje je zelo trpelo in ga oo j j 11 odstotkov manj kot po v- j I prečno druga leta. * i' I Poljedelski urad pa svoje < GENERALNI ALARM JE BIL ODDAN CELO URO PREPOZNO Pri včerajšnji zvezni preiskavi vzrokov katastrofe, ki je v soboto zjutraj zadela parnik "Morro Castle", so prišle na dan zelo značilne stvari. Preiskavo vodi zvezni pravdnik Martin Conboy. Kolikor se je moglo doslej dognati, je v prvi vrsti moštvo krivo, da je izgubilo toliko oseb življenje. KONEC SVETA JE BIL 0DG0DEN Voliva se je v svojem prerokovanju zmotil. — V osmih letih še ne bo konca sveta. Chicago, 111., U. septembra. "Wilbur Glenn Voliva iz Zion, ki je napovedal konec sveta na dan 10. septembra, sam ne kaže, tla bi verjel v svoje prerokovanje, kajti v svojo klet je dobil zalogo premoga za zimo. Celo njegovi privrženci niso prišli v Shiloh tempel v belih oblačilih, kot jim je Voliva naročil. Voliva še vedno trdno veruje, da je zemlja ploščata, toda vera v konec sveta se mu je o-hladila. Pravi, da more priti konec sveta mogoče že jutri, ali pa šele čez nekaj let. Zion, 111., 11. septembra. — Ako ste sploh slišali o prerokovanju, morete biti danes pomirjeni: svet, ki bi imel biti vsled prerokovanja Wilbur ja Glenn Volive končana 10. sep-' temfa, še vedno stoji. Ker je Voliva trdil, da svet ne ho 1 preživel* tega večera, je sklicali svoje pristaše v tempel Shiloh J kjer so vsi čakali na konec. Toda, ker konca ni bilo, niso bili veseli, temveč razočara-ni. Voliva pa je kmalu našel izgovor, da je prav lahko mogo-j če, da se je zaradi nepoznane! starosti naše matere zemlje j zmotil v svojih računih. Nek, Volivov učenec je prišel v tem- j pel in oznanil, da konca sveta ni pričakovati prej kot 10. septembra 1942, tedaj pa prav gotovo. Nato so se Volivovi verniki pomirili in zopet odšli k zemljepisnim knjigam, katere je Voliva svojim vernikom predpisal in ki trdijo, da je zemlja ploščata. "Prerok** Voliva časnikarskim jx>ročevalcein, ki so prišli, do bi bili priča konca sveta, ni hotel ničesar povedati o svojih čudovitih zmožnostih, toda je povedal svoje politično mnenje. Kot pravita "sveti mož", sta fašizem in komunizem iz- J rodek pekla; povratek republikanske vlade pa je mogoče pozdraviti kot božji blagoslov. Voliva ne veruje v New Deal in tudi ne v Rooseveltovo vlado. In ker je prerok in je celo mogel napovedati konec sveta, je njegovo mnenje mero-dajrro. j poročilo končnje z zatrdilom, da pri pravilni uporabi poglavitnih pridelkov narod ne bo čutil uikakega pomanjkanja. Preiskava je dognala sledeče: Ko so opazili požar, nista bila o tem obveščena glavni in-žinir Eben S. Abbot in njegov asistent Anthony Bujia, ampak sta mimo spala v svojih kabinah. Zbudila sta se šele, ko je bil oddan generalni alarm za potnike. Abbot in Bujia se nista po-lala v prostor za stroje, pač pa naravnost k rešilnemu Čolnu, *v katerem so bili samo. mornarji ter le dva potnika. Pred veleporoto je izjavil bivši newvorski ognjegasec John Kempf, ki je bil tudi med potniki, da posadka ni iinela nobenega pojma o gašenju. Kempfa je zbudil dim že tri ure prej, predno je bil oddan alarm. Governer Morris Phelps je [pričal, da so bili vsled silnega dima in vročine on in člani njegove družine prisiljeni skočiti v vodo, še predno so bili spuščeni rešilni čolni. Nobenemu mornarju ni prišlo na um, da bi kakšnega potnika spravil v rešilni čoln oziroma ga opremil z rešilnim pasom. Preiskava je v polnem teku. Zvezni pravdnik bo najbr-že obtožil več članov posadke kriminalne zanikernosti. Parnik je bi zavarovan pri American Marine Insurance Syndicate in pri angleški LloV-dovi družbi za pet milijonov petstotisoe dolarjev. Obe družbi sta uvedli posebno preiskavo. Seznam žrtev se izza včerajšnjega dni ni izpremenil. 133 oseb je bodisi mrtvih bodisi jih pogrešajo. ___1 VERSKA DEMONSTRACIJA V MEHKI Mexico City, Mehika, 10. septembra. — Okoli 50 oseb je bilo ranjenih, ko je skušala policija razbiti demonstracijo katoličanov, ki so korakali proti predsedniški palači v protest proti vladni cerkveni politiki. Pri demonstraciji je bilo uedeženih okoli 30,000 ljudi. Policija se je posluževala solznih bomb in palic, toda ni mogla preprečiti, da procesija ne bi bila prišla do trga sredi mesta, kajti vsakikrat so demonstranti predrli "policijski kordon. Ko so prišli na trg, so pol ure molče stali, nato pa so v majhnih skupinah odšli. Demonstracija je bila ozna-nejna kot "molčeč protest*' proti zadnjemu vladnemu .odgovora katoličanom, ki so zahtevali, da vlada odpre gotovo število cerkva. mobiliziral državno milico. Delavci si bodo to" prav dobro zapomnili. Se večkrat se bodo vršile volitve in pri prihodnjih volitvah bodo delavci vedeli, ko-! mu naj oddajo svoje glasove. _ 1 vi . ' - j" "Cht Narod.," \ * ~ . ~ . ^ , 111 1 * ^ — ohiiiii nni^umocttiPAMi i A Oarporattoa). IMMK FiHli* > K Ifc Bwdtt, Trna. < bnrtiif tb« corporation ud »tidre—— ot »bow offleenl 1 w. lHfc B—ih rf Mi^tUa. hm 1mk Ofr. K \ - ~- * "OLAB NABODA" (V«ie* W tWTf^li) ' __Uwwd lwtj Day Eicept Bond«/« >04 Holiday* M ntk « I—Hi la Za New Xork sa celo leto......fT.OQ Mmmmšm ..................9*jOQ z* pol teta ................... ta pol late....................93.00 Z« Iiiombmto sa eelo leto......S7.00 ta £vtzt lita ••....•.*..•...... f1.BQ Za pol leta ....•.•<«.•..•<••••• |3j( Babaerlptlon Yearly <6.00 _' Ad*«rtintot tm Agnemept_ _"Ql— Karoda" tofcala mld dan toamit naMj la prualkor._ Dipl d bm porini la owbamll ae ne priobtujejo. Denar naj ne blagovoli 1*1 Jati p* Money Order. Prt api maiaiibl kraja naroMkor, proalso. da aa mmm fdl prajinja Myltfgg paanaal. da hitreje najdemo naslovnika. "OLAfl NAKOPA". tli W. ftw^yr ¥«t, N. TL "MORRO CASTLE1' Strašno katastrofo, ki je zadela v soboto zjutraj ob bali države New Jersey pamik "Morro Castle", lw> zvez-..a vlada preiskala z brezobzirno strogostjo. Trgovinski tajnik Daniel C. Roper je že }>oslal par /ojih uradnikov v New York. Zvezni pravdni k Martin « onboy je že v j>onedeljek žarel zasliševati lastnike in moštvo. Poročila očividcev o prizorih na parniku si zelo nasprotujejo. Teorija, da je udarila strela v posodo gazolina, ne drži. Nočni čuvaj je povedal pozneje potnikom in poročevalcem, da je odkril ogenj v kadilnici. Kadilnica je bila polna dinia in plamenov, ki so «e širili s strahovito naglico. Zaenkrat še ni dognano, če gre v tein slučaju kljub v .-eni varnostnim odredbam moderne paroplovbe za ne-preprečljivo nesrečo ali pa za dejanje sabotaže. Dosti važnejše je odgovor na sledeča vprašanja: ali so bili rešilni aparati, rešilni pasovi in alarmni sluteni v takem stanju kot ga predpisujejo določbe trgovinskega departmenta; ali je poveljnik parnika zanemaril svojo dolžnost, ker ?, kakor zatrjujejo, dal oddali-klice za pomoč skoro celo ro po odkritju požara; ali se je reševanje vršilo tako kot v a določajo prastari zakoni? Posebno zadnje vprašanje zanima slehernega, ki je "ial poročila o katastrofi. Nekateri re.šilni čolni so ostali na vrveli še potem, ko -o bili spuščeni v morje. Nekateri so bili le polovice polni; Justi je bilo tudi takih, ki so srečno dospelo do obali, toda v njih se niso nahajali potniki, pač pa člani jiosadke- "Morro Castle" je bil dne 4. avgusta zadnjič oblastno preiskan. Ko se je pojavilo po katastrofi parnik 4 4 Vest ris" po leželi veliko ogorčenje, so bile inšpekcijske določbe znatno poostrene. \ 0e je bil "Morro Castle" popolnoma sposoben za vožnjo po morju, bo dognala glavna preiskava, ki se je pričela včeraj v New Yorku. Prebivalstvo, ki je potom vladnega subveucijskega sistema pomagalo zgraditi trgovsko mornarico Združenih držav, bo pazno sledilo preiskavi. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU ▼ iDooaufiJo f ixaluo • **....................w Za $ 9JS .......... Lir 1M • ....................tlU« .......... Ur 2«f • ,J# ....................$44jt§ .......... Lir SN **** ....................^ nUI .......... Lir 1*M ***** .......... Wm. im_SHC- .......... Lir Č000 MEB BE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE OENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI ^^^^dfl^Ih'A^auStoTll T ******* mmeuumul v maiiiM Ptn.nnn Za iaptaiila $ MaralepealaM .......... 9 m " - ..........f IMS tli ■ ■ tif ~ -— • • • • • a " • • * m m leate ,1 " " ..........$«uet " - ..........UIM Prejeaatk dobi ▼ etarem kraja isptaCUo ▼ dola rj lb. auyyBHK PUBLISHING* COMPANX ■ w»T _ Naradra" &4SKA WWAHA, VO&UA IN DittKO Dttooit, meh. Za nekakšno spremembo sva fe s sinom odpeljala z železnico za 3 odmerjene dni v Chicago na svetovno razstavo. Človek želi biti enkrat bolj prost, da ni treba vedno držati za kolo in gledati 11a vse predpisane znake ob cesti, posebno Še sedaj, ko pri vsaki branja-j riji ob glavni cesti bog roko 1 ven moli". Računal sem, da 1 je čas drag 111 kratek in da se 1 bova vozila jkj noči tja in nazaj ter obenem lahko malo zaspala. Odrineva 31. avgusta od doma, oddaljenega okrog 8 milj s poulično železnico do po-1 staje. Ko je motorman pognal j karo, se mi je takoj videlo, da j bi šlo vse prepočasi. Ustavlja-jli smo se vedno bolj pogosto, lin ljudi se je nabralo kot v škatlji sardin. Predno smo prišli v srce Petroita, sem videl, da bo na ta način zamuda. Domeniva se, da se morava Iposlužiti taxi, če liočeva ob (času dospeti do postaje. Mu-j koma se prerineva z najinim jkuferčkom iz karo in v drugem 'bloku skočiva v taxi. Naročim mu, naj požene, ker ima samo še 12 minut časa do vlaka. Ko dospeva do postaje, sin skoči s guferčkoiti kar po peronu do vlaka. Jaz hitro po karte ter jo vevrem za njim. baš ko je sprevodnik vpil: All aboard! Skočila sva v vlak zadnjo sekundo. Dobila sva še primeren sedež, ampak le v smoking cari, katere še niso takrat dosegle ženske, a pol ure pozneje so že imele ženske dve tretinsko večino v naši kari. Meni se je zdelo bolj sli ("no turški kafa-14i kot vlaku. Tako nas je rukal dolg vlak ter se vstavljal na vsaki mali postaji in pobiral izletnike. Tako smo prekadili noč brez spanja in prišli v Chicago na Illinois Central postajo z eno in p^l ure zamude. Mislil sem si, da bo mesto jpolno izletnikov, ker so pravili bolj informiral, da dospe za praznik (Labor day) tak vlak vsako minuto v Chicago. Da bi šlo vse gladko in da ne gubiva časa na pouličnih karali, skočiva na taxi, dava naslov in hajd naprej. Še ni-•Seni druge cigarete pokadil, mi že šofer veli: — This is the place. To ;ie Hotel Bergar na Lawn-dale Ave., poleg glavnega urada SNPJ. Ko vstopiva, je prvo vprašanje, če imajo sobo za naju za par noči. Takoj mlajša hčerka poizve od Mrs. Ber-gaj, da je še soba štv. 205 11a razpolago. Dobro, Chicago še ni polna. Nisva pa še kufrov odložila, že stopi za nama par izletnikov z istim vprašanjem. Hitro se umi jeva, zajtrku jeva in se pripraviva za pot na razstavo. Dan lep, ne prevroč, Mr. Bergar mi je dal ročno palico, ki dosti pomaga pri dolgi hoji ter je zelo popularna na fairu. Po navodilih Air. Bergarja sva vedela, kako se voziti in drugo ter sva dospela že ob 10. uri na razstavo. Po petih minutah sva se že zgrešila, kar tam ni nič čudnega, ker dveh Cena &R. KERMWEGA BERJM JE ZNI2ANA. Angleško-stovenako Benb KNQL18H SLOVENE BEAJpBB 89ANE SAMO. $2 ffaro&J« ffm pn — KNACARM 'CUS KAROM? j SM WK8T lath BTjBK«? 1 Ijndi ne zanima ena in ista stvar, se manj pa v najinem slucajq. Sili je mlad, jaz. pa star, in tako sva tavala ves dan vsak zase. Prvi dan sem obšel vso za-padno stran od 23. ceste. Tako-rekoč sem le prospekt al in si ogledal samo od. zunaj, v na-,di. da imam še dva dni časa. Bilo je že precej čez poldan, ko sem bil na takozvanem Otoku in gledql sty 11, kam bi bilo bolje stopiti na dobro kosilo, i Ko jo maham počasi okrog malega ovinka, mi stopi nasproti moj starejši brat iz Bar-bertona, Ohio, in nekaj korakov od njega njegova družina z zetom, Mr. Gerbec-om. j Nepričakovano čudno svide-,nje. Po krajšem pogovoru smo se domenili, da se snidemo na drugi strani Otoka na velikem križišču. Svetovali so mi tudi dobro restavracijo v moji smeri. Svetoval sem jim, naj gredo do konca do planetarija, jker to se mi je zdelo bolj zanimivo kot. vse drugo, kar sem do takrat videl. 1 Ljudstvo je drlo na razstavo od vseh strani. Večkrat sem moral čakati par minut, da sem se mogel preriniti skozi gnečo. Rinil sem ob času in po tistem kraju, ki je bil določen za sestanek, skoro uro in pol, j pa na žalost nisem mogel no-|l>enega več najti. Nato sem se ,pa obrnil na južno stran, da si j bom še v tej smeri ogledal, kar me bo najbolj zanimalo, j Tako sem jo primalial še tisti {večer na drugi konec razstave in si ogledal ml zunaj vse do-ihro 111 slabo. I Kaj vraga, da so me začele I tako noge boleti, saj vendar j nisem še tako star. Svoje čase sem se štel za dobrega pešca, 'sedaj so mi pa kar naenkrat 'začele noge odpovedovati. Da se malo odpočijem, stopim v Hawaii Garden. Vedno mi je ljuba havajska melodija, posebno pa še petje in igranje teh mojsterskih umetnikov. Noge so mi postajale vedno težje. Sezujem si čižem z desne noge. Ali, kakšno olajšanje. Oho, ali si ga videl Janeza! Nove čizme sem si doma obul ter bil v njih že celih 24 ur. Ni čudno. Malo sram me je bilo, ko sem ga tako polomil, pa kaj, saj se človek celo življenje uči. Za ta in sestaviti horoskop. LV-enjak mu ji* pisal: "Nagnjeni ste k velikim dejanjem, pametni, in ničesar se ne lotite brez zrelega premisleka. S svojo prijetno vnaujostjo delate na svojo okolico ugoden litis, vsakemu človeku lahko s >vojiui pogledom vsilite svojo voljo. Vas srečni dan v tem mesecu je 14. januarja; ta dan vam prinaša nenavadno srečanje.** Rrr, rrr je od zvonila budilka. Werner je odprl oči. Zakaj lieki ini je danes tako nenavadno pri srcu, si je mislil ? Ah, mi j res, sobota, 14. januar. Danes Imi prišel nenavadni obisk, si je mislil, in če torej s svojo prijetno vmmjostjo in s svojim mogočnim »Hlodom stopim na pot tistemu nenavadnemu človeku, |H)tetn se prične veliki dogldan. Sedaj naj bi ga sreča nenadoma obiskala. Že ob dvanajstih je veselega srca zopet zapustil urad in sklenil preživeti brezskrben po)H>ldau. Sedaj naj bi ga sreča nenadoma obiskala. "Zakaj pa ste tako dobre volje,'* ga je vprašal kolega. Werner mu je povedal, da je danes njegov srečni dan in da stoji planet izredno ugodno. "Potem pa iz vsega srca čestitam/* mu je stresel tovariš roko, "in ne pozabite, da je de-ljeno veselje dvojno veselje/* V svoji sreči ni vedel drugega kot da ga je povabil na kobilo, in ko je natakar prinesel račun. je vedel, da to gotovo ni bil tisti veliki neznanec. Potem je šel na izprehod in ker se ni ničesar zgodilo, je sedel v neko kavarno. Zdelo se je, da je šele seoksar. Potrt je odšel domov. Sam sem si kriv, je dejal, podim se za srečo, mesto, da bi pouižno in skromno čakal nanjo. Hočem čakati čisto tiho in verno; kajti jaz verujem v svoj planet. Bližal s<» je že večer, ob osmih pa so bila hišna vrata po navadi že zaklenjena. Deset minut pred osmo, J»et minut pred osmo — verujem v svoj planet, ne bo me pustil na cedilu, je dejal ves razburjen —« tri minute — vendar! — Kaj je bilo to! Nekdo je šel počasi po stopnicah. Werner je zdir-jal j »red ogledalf) in si ]>opra-vil kravato za največje srečanje svojega življenja, si pome! roke in oči in — tedaj je potrkalo. "Sedaj prihaja sreča/* je ilejal in od blaženosti mu je bilo, da bi jokal. "Prosto," je rekel z mehkim, slovesnim glasom. Visoko postava je stala med vrati in vprašala s skrivnostnim glasom: 11 Imam čast govoriti z go-spodom Weraerjem?** "Da." je dahnil, "to sera jaz, stopite prosiniWize; s kom imam čast?" ttBBBBBBBBBBMBaaBBBBB GLAS NARODA" zopet pošiljamo ▼ domovino. Kdor g» hoc• naročiti za svoja sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane 97. V Italijo lista ne pošiljamo. aBJisiaieiniaiEiBjnii^^ "Sodni izvrševalec sem," je dejal mož. Četrt ure pozneje je Werner sešteval: Račun, blamaža z ljubavnim pismom, dvojni račun za kosilo, največja zaušnica mojega življenja i n končno še sodni izvrševalec. Besno je planil v posteljo. Na nočni omarici pa je ležala velika knjiga: "Astrologija ali pot k sreči/' na nji pa j«* blestel napis: "Zarubil sodni izvrševalec!'* "Prokleta astrologija,'* je dejal Werner! V spanju pa je sanjal vso noč o velikih možeh, ki ,so v kavarni neprestano vstajali, hodili proti njemu in mu sočutno tipali čelo. Il5 dve siroti gfgij 1 JSifiH Spisal A. D. ENNEBY ~ MmHH Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd.f imamo t zalogi precej nabožnih knjig, predvsem Molitvenike v krasni vezi, importiranih iz starega kraja. I Slovenski molitveniki: SVETA URA v platno vez...............90 t fino usnje rex..........lil t najfinejše usnje res ____lJi ▼ najfinejše usnje trda ve* LM I8UUKI ZA DU&0 v filatuo rez..............Jt ▼ flno usnje rex..........1JS9 t najfinejše umije res____1JM GLASOVI ▼ platno vez..............M v usnje rex ..............1JM ▼ fino umu je res.......... L54 ▼ najfinejše usnje vez ....L69 IKVI&KU SRCA r im iti rano usnje rez......M r umu Je rex ..............Jt ▼ fino uanje ves..........L— r najfinejše usnje res . . .. 1J20 r najfinejše usnje trda res lil ▼ bel celluloid rex.........L2t | NEBESA NAS DOM r ponarejeno.............L— ▼ najfinejie usnje rez.____LM t najfinejše uanje trda vex. LM Hrvatski molitveniki: Utjehaj atarootl. fina rex. ____L— I Slava Ban, * Mir Ijjfai fina ves. ................LM najfinejša res.............LM Zrončeenebeski, r platno......M fina rez. ...•....••••••.. Vienar, najfinejša vez.........LM Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) Child's Prajrerbook: v bsrrsKte platnice veseno JI v belo ko*t rezano........Lit Cmm Unto M« v platnice vezano ........ r belo kost resano ........JS Kar fino vezano ..............J5 v uanje rezano.............71 v najfinejše usnje rezano UM Angleški molitveniki: (ZA ODRASLE) Ker «f v celluloid resano.........LM v celluloid najfinejša ves. .,LM V fino nsnje rezano v fino usnje resano .... Ar« Maria: ▼ fino usnje resano......LM 99 KNJIGARNA "GLAS NARODA [216 West 18th Street , Heft York, H* Y MUHE - KIRURGOV! POMOČNIKI Mulio imajo malo prijato-Ijov in govoriti o simpatični strani mnii se ho zdelo marsikomu skoraj provokacija. Kirurgi so pa odkrili to siiiipa-tiriio stran. Muhe, smatrajo za dobrodošlega pomočnika. Že slavni francoski kirurg A. Pare jo v lfi. stoletju opazil, da so rane, v katerih kar mrgoli mušjih ličink, ne celijo nič slabše od čistih ran. Zdravnik Larrey, ki je spremljal Napo leona v Egipt, je šel pa še dalje in ugotovil, da se celijo z mušjimi ličinkami okužene rano rolo hitroje od čistih. Ličinko namroč požirajo strupo in pomagajo tako naravi celiti rane. Opazovanja omenjenih francoskih zdravnikov je potrdila tudi svetovna vojna. Mnogi rati joui vojaki so čakali dolge liro na bojišču, prodno so jim obvozali rano. Muhe so so paslo po ranah in zapustilo v n jih vso polno jajčec. Ko so pa pripeljali vojake v bolnico, so našli P<*1 zasilnimi obvezami oo-la gnezda črvičkov. Zdravniki so se prestrašili in rane brž o-čistili. Z naraščajočo izkušenostjo so pa spoznali, da ni dobro take rane čistiti. Dr. Leon Maire v Vichy je dognal, da so opravili črvički, ki se jih je pr vi hip ustrašil, v treh ali štirih dneh dobro delo. Ameriki kirurg Baer je prišel do enakega prepričanja. Z mušjimi ličinkami oknžene rano so se celile hitreje od čistih. Zdravnik se je končno vprašal, ali bi ne bilo priporočljivo inficirati vse rane z mušjimi jajceoi. Napravil je poskus in ga večkrat ponovil, pa se je vedno pokazalo, da vplivajo mnšje ličinke blagodejno na rane. Dr. Miegeville je videl v Maroku pastirja, ki je rešil ranjenega osliča s tem, da nra ni obvezal rane. Kmalu je na rani kar mrgolelo mnšjih ličink, toda. čez dober teden je bil o-sliček že zdrav. Ni torej dvoma, pravi dr. Brnmpt, da je muha pod gotovimi pogoji dobrodošel kirurgov pomočnik. Črvički čistijo rane mehanično s tem, da požirajo mrtve tkani, gnilobo, infekcijske bakterije itd. Poleg tega pa izločajo nekakšno snov, ki vpliva kemično na rane. da se hitreje celijo. Niso pa vse muhe na ranah enako. dobrodošle. Ene vplivajo a svojimi ličinkami bojj, drog*' mani blagodejno. 202 Zaman si je klical v spomin, da je obljubil zdravniku, da bo krotil svojo jezo; čutil je. da liiuia moči, -da 'bi «e premagal. In vendar je vedel, — saj 11111 tega niso prikrivali, — da bi lahko pomenilo najmanj še razburjenje smrt bolne grofice. .Misel na srečanje z vitezom, ko bo slednji gotovo omenil preganjanje nedolžnega dekleta, mu je bila neznosna, kajti to bi pomenilo ponižanje glavarja rodbine de Yaliri rev. ' Ce bi bil vitez de Vaudrev tisti hip nenadoma vstopil, bi ne bil noben trezen pomislek preprečil, da bi stric trdovratno ne vztrajal na zakonu, ki ga je želel sam kralj, ill da bi ne nastopil brezobzirno proti ube-žnemu jetniku. Toda k sreči so je Roger dovolj dolgo rasa zadržal na poti v palačo. Tako je imel policijski ravnatelj dovolj časa. da je pomislil, do je najprej človek in šele potem uradnik, in sirer olovek dobre srca, če odštejemo trenutke, k<> ga je ; tresla divja jeza. posledica nepremagljive ljubosumnosti na preteklost, zastrto s ko-preno zagonetnosti. (irof se je spomnil, da leži v isti palač! Težko bolna, izčrpana, nesrečna žena. ki ji zdravniška veda ne more pomagati in ki razen nje same in morda še njenega nečaka nihče ne ve kaj ji je. Ta misel mu je nenadoma šinila v glavo. Oprijel se je je v trdnem prepričanju, da je na pravi poti. In njegova jeza se je umaknila strahu. Ki si mogel pojasniti, zakaj sta sc Roger in zdravnik zakasnila. Ker jo pa le ni bilo. se je hotel razvedriti, da bi prikril s\ojo nestrpnost. Sedel je k pisalni mizi in začel prebirati listine- Votem je segel z roko v nredalček in začel brskati po njem. Kar je opazil pod kupom odprtih pisem sveženj policijskih aktov. Pri pogledu na ta sveženj ga je zabolelo srce. Mraz ga je spreletel, kot da se mu jo strdila kri v žilah. Pred očmi se mu je stemnilo. Z drhtečo roko je odprl knjigo; zamišljeno je obračal liste, ne da h: jih pogledal-Kaj ga je brigalo, kaj je bilo tu napisano ! Kmalu je prilistal do tja, kjer je bil Roger iztrgal list- Kot sled je (►stal košček papirja, večji od roba, kajti v prvi vrstici se je še razločno videla beseda Rodbina*'. Spodaj je bila polovica velike črke, nedvomno D, (Irof se je naglo prijel za vroče čelo in za molkel krik mu je zamrl v krčevito stisnjenemu grlu. Bil je krik onemogle jeze in ljubosumnosti. Tako razburjen ni bil niti tistega dne. kr se je bil Roger pojavil pred njim in mu zalučal v obraz te-le porazne besede: — Pomnite, da ne branim pred vami sa mo njene tajne, temveč tudi vaše dostojan stvo. vaše spoštovanje do samega sebe, vašo lastno čast. — Njegovo čast! Ta beseda se mu je vračala v spomin in ga bolestno zbadala v glavi. Se vedno mu je zvenela v ušesih kot dokaz greha, zločina. In obup, ki ga je dotlej s tolikim trudom zadrževal v sebi, je zatrl v njem vse plemenite sklepe. Nihče več ni mogel zahtevati od teh zbeganih možganov, naj pravilno presodi in pretehta položaj. Nihče ni mogel zahtevati od tega srca, ki ga je bila do krvi ranila ljubosumnost, naj sočustvuje z nesrečo m trpljenjem drugega, pa naj bo kdorkoli. Grof de TJnieres si je hotel vse to izbrisati iz spomina, toda usoda se je temu uprla tako, da mu je položila v roke knjigo, ki je bila v nji nekoč opisana tajna življenja ujegove žene. To je bilo preveč za njegovo vročekrvno naturo, dostopno gnevu in divjim strastem, kakor tudi neslutenim zamahom plemeni* tost i in dobrodelnosti. Policijski ravnatelj je trpel tisti hip še hujše muke, nego takrat, ko se mu je Rpger tako odločno, postavil po robu.. * 9 Vstopil je siugaf rekoč: — Gospod vitez de Vaudrev. . Proti pričakovanju grofa de Linieresa, ki je mislil, da bo sprejel svojega nečaka v uradni dvorani, je prišel Roger v palačo >kozi glavni vhod in dal se je po stari navadi priglasiti v predsobah stričevega stanovanja. Tako je imel grof dovolj časa. da se je malo pomiril. Nekaj časa je okleval, potem se je pa obrnil k služabniku, rekoč: — Prosite, gospoda viteza, naj me izvoli počakati v salonu-.. In ko je sluga že odhajal, je grof pripomnil: — Vprašajte gospo grofico, ali hoče sprejeti svojega nečaka. Sluga je odšel. Policijski ravnatelj se je vMldalinil. Potem je hotel dati svojemu obrazu hladen izraz brezčutnosti. ki bi zadel viteza in mu povedal, kako težko mu je bilo vsaj za silo pomiriti se. In tako je "odšel seje čez nekaj časa počasi v salon, kjer ga je čakal Roger. Se malo je okleval, predno se je odločil. Potem je pa naglo odprl vrata in obstal pred M'ojiin nečakom. Kako to, da je bil odšel grofičin zdravnik sam po viteza v predmestje Saint Honore, ,ia je vitez kljub temu sam vstopil v palačo ^rofa ile Linieresa f Evo, kaj se je bilo zgodilo med mladim vitezom in starim možem med potjo k palači. — Hoteli ste naju z grofom pobotati____ je dejal Roger- — O potrebi sprave se boste sami prepričali, čini zagledate bolno grofico... — Saj Tudi nisem okleval. — Prav ste storili, — je dejal zdravnik, — in bog daj. d«'i bi to srečanje doseglo svoj namen. Vitez se je ozrl na zdravnika, kot da ga hoče vprašati, kakšen namen ima v mislih. — Prevze] sem dolžnost in prizadevam si izpolniti jo. — je nadaljeval zdravnik.— ■tire za to. da se vrne čast-. . — Henriki? — ga je prebil vilez. — Da. jetniei iz Salpetriere. In pri tem imam pred očmi dvojni cilj; rešiti čast tiste, k sem o njeni nedolžnosti prepričan, in po možnosti olajšati težko usodo druge nesreč-nire, ki se je žrtvovala z občudovanja vredno širokogrudnostjo... — O da! To je res vredno vsega občudovanja- Videl sem t«> ubogo dekle, lahko sen i presodil dobroto njenega srca in njeno rahločutno dušo. V trenutku, ko bi morala ladja zapustiti pristanišče, sem jo pripravil^ tako daleč, da mi je povedalo, kje bom lahko našel tisto, ki se je žrtvovala za njo. — A od nje... — Od nje sem zvedel za vaše sodelovanje pri osvoboditvi moje ljubljene Henrike.. . Ah, doktore. če se vam posreči storiti za Henriko, kar namerava vaše plemenito srce. vam bo neizmerno hvaležen, a njena hvaležnost bo brezmejna, če dosežete obenem olajšanje bridke Marjanine usode. (Dalje prihodnjič.) Ljubiteljem ' leposlovja Cenik knjig vsebuj« mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev« Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, Id vas bo zanimala. Cene so »do nperne. U • • njigarna Glas Naroda » ff MLJEVIOI STENSKI ZEMLJEVIDI Na ui*'ii«D laplrju s plat-i m-nI ml pregibi ............7JW POKRAJNIROCN! ZEMLJEVIDI Dravska Banovina............30 ljubljanske in mariborska oblasti .................... .30 Pahorje, Kozjak............. CANADA j ZDRUŽENIH DRŽAV N KLIKI ••••000000000000 *40 MALI ....................lfi . NOVA EVROPA .................00 ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV: CeSnK Hm IMadSi Montana, Mlaafcpl. Wm+img- tan, Wy—Ing ............ Illinois. Pennsylvania. Ml an« Mia. Mlririg—, W1 ■»■■!■, Wni Virginia, Ofcio, Now ink, Virginia ............ .40- NaroHl— jo prlloftiU tear. Ml- ] ■i v gotovini, ft—rj Or4er all jMUne immmk* pa 1 mU t emU. rajto pimmm. ' | KNJIGARNA "GLAS NARODA" : 210 W. Strsst { Hew York, JT.'Y. ^ j $ as J "•LAI 11I0D A" IZGNANCI ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL.: L H. • 29 i — Ali tedaj rada vzame! to službo? — Da, Božo, zelo rada. Dobro bo to za mene, ko bom skupaj z mladini rlovekon^ Že vee let nisem imela druge družbe kot stare želne. Pri takeni dela postane človek tako resen, jaz j pa bi se enkrat zopet rada smejala in se počutila mlado. | — Verjamem ti. In poskusiti mort»š, kako ti bo v Herder-: jevi hiši ugajalo. < V služIm ni za tebe, boš že našla kak izgovor, da jo pustiš. Prav nie ti ni treba skrbeti, ker sedaj sem, hvala Bogu, v položaju, da morem za tebe kaj storiti. — (V sama ne liom mogla skrbeti, potem bom sprejela tvojo pomoč. Vem, da mi rad pomagaš. Dokler pa si morem sa- j raa služiti kruli, ga bom tudi služila. Sicer pa sem gospodični ' Herderj.'vi ludi povedala, zakaj sem izgubila službo pri go-apej Lentikoffovi. — In kaj je rekla na tot — Da razume, kako zelo me mora to boleti. Rekla pa mi je, da si ne smem preveč vzeti k srcu, ker je samo nesrečen 1 slučaj, da je bil ukraden kovčeg, ki je bil izročen meni v var-' stvo. Ukraden |w bi bil tudi, če bi gospa sama pazila nan.% Ka-ti je zelo razumna in dobra. In pri tem pogleda brata. Božo zamišljen zre pred se. — Da. Daniela. dobra je. Veseli me, da tudi ti to spozna?. Daniela pa loži roko na bratovo ramo. — Bo/'i — kadar govoriš o Kati, zveni, ko* bi l>il i p »leg todi tvoje srce. j Božo vzdih ne. — Da, Daniela — je tudi poleg. Daniela ga skrbno pogleda. — In kaj bo iz tega? — Ke vem — ker še ne vem natančno, kako je njeno srce proti meni. Saj se še ne poznava dovolj dolgo. f'ez Danielin obraz se razlije prijazen nasmeh. — Kolikor morem presoditi, se tudi ona zelo zanima za tebe. — Misliš? — Drugače ti tega ne bi rekla. — Tz česa to sklepaš? — Videla sem. da je pod tvojim pogledom pogosto zarde- t la in da so te njene oči vedno iskale. In ko sem ji povedala, da dobro misliš o njenih stariših, so ji oči jasno zažarele. Vsa je! bila srečna. J Božo gleda pred se, kot bi videl pred seboj ljubo podobo.' — Ko bi le imela prav, Daniela. Vidiš — v prvi vrsti me' moj uspeh veseli zaradi nje. Tako ne bom stal pred njo s popolnoma praznimi rokami, ako jo nekega dne vprašam, ako bi hotela postati moja žena. Daniela ga prestrašena pogleda. — Božo! Tako daleč že misliš? Globok vzdih se izvije iz njegovih prsi. Da. da — ljubim jo — brezmejno. I — Toda njen oče hoče imeti visokega moža, kakega ple-j menitaša. j -1- Da. kar je manj kot >rrof ali baron, pri njem ne Telja, — pravi Božo trdo. — Torej? me ljubi, kot upam in želim, potem bo samo moja. I To pravi Božo z žareč i mi očmi. In Daniela se mora smejati. — To tudi jaz mislim. Rekla mi je, da v tem oziru oče pri njej ne more ničesar odločevati. Poročila se bo samo s takim. ki ga ima rada, mora pa biti plemenit po duši. pa naj bo visokega ali nizkega stanu. Ves zbegan stisne Danielino roko. — Vidiš, tako je! Zato moja stvar še ni izgubljena. — .Taz pa ti želim, da jo dobiš, ne zato, ker je hči bogatega očeta, temveč zato, ker je dobro dekle, plemenitega značaja. Božo naenkrat obstoji sredi ulice. — Daniela. od se telefonu. starega prijatelja Matica Cu-' kaleta. Rekel sem mu samo: Hallo. Matija. France iz Dc-Lroita je prišel na vaš chika-il vsega tega jaz kriv. Xe bolj prizadetega sem se pa čutil, ko sem se spomnil besed mojega prijatelja Fr. Štularja, živečega na farmi kakih 32 milj od (Detroita. On mi je pod privatno prisego zatrdil, da je obakrat, ko sem bil to poletje pri ; njeni na obisku, dobil vsako-jkrat toliko dežja, kolikor ga je j zemlja potrebovala in sicer precej drugi dan po mojem od-j hodu. Pravil mi je, da ima koruzo od 10 od 12 čevljev viso-jko, o čemer sem se pred par 1 dnevi sani prepričal in to letos, ko je bila po celih Združenih državah in tudi v njegovi okolici strašna uničujoča suša. — No, pa naj ho tako, ker tudi name že neprestano dežuje .zadnje dve leti! Za časa najinega bivanja v hotelu Bergar je bilo tudi več rojakov iz Cleveland«, med njimi tudi podpredsednik S. N. " P. J. Da si preženemo čas v tem slabem vremenu, smo pa zač-e-: jli piti pivo in ga plesati s ta kratkim. j Med pogovorom so mi rojaki svetovali, naj si ogledam r svetovno znani chicaški Field ' Museum. Da ne bom dneva kar l,tako uničil, se takoj odpravim " jTo je velikanska in za me ne-jopisna stvar. Vrtel sem se no-' tri kot komar v jezeru. Hodil " sem sem in tjn več ur, in k«i sem končno sprevidel, da da - nes nisem razpoložen za to o • gledovanje, sem jo pobrisal r ven. i Ravno ta popoldan bi se f> (imela vršiti velika slavnost če e hoslovaškcga naroda na takt) - (zvanem Soldiers Field naspro e ti muzeja poleg razstave, mi i-jsliin, da na čast pokojnemv ;i chikaškemu županu Antoni i- .f'ermaku. Ta Stadium je veli kanska zgradba in ima 80,00( a sedžev. Le škoda, da ninu strehe, ker v takem vremeni e so imeli prireditelji velik« ij škodo, i Kako se je ta slavnost za- h ključila in če se je sploh vrši- ■ la, ne vem. a Tisto popoldne in zvečer so 3 proslavila skupna cliikaška 1 društva S. N. P. J. 30-letnico I obstanka .Tednote v Pilsner B jmrku. To je velik in krasen " prostor za več tisoč ljudi, z — drevjem zaraščen. V sredi je velika plesna dvorana za nila- = dino, na drugi strani pa nešte- | to miz in stolov. Stopim kar v> ' plesno dvorano, katera ima tu- ' tli oder. Močno pevsko društvo "Prešeren" je zapelo več kras- j nih pesmi, za kar jim vse pri- \ znanje. j ' Daljši in pomenljiv govor je i imel podpredsednik S. N. P. J. j Skoda, da nima mlajša gene-.racija za to zanimanja. Kl | Tudi v Detroitu je slično pri. takih prireditvah, a vseeno 50 14 odstotkov bolje. Sedel sem kaki li 15 korakov od odra in po- 15 slušal, a vpitje mladine se ni dalo ublažiti, tako da na kon-'. cu nima staro ne mlado o« I programa užitka. is Ker kc je čas najinega odhoda bližal, naju je potegnil do doma Mr. Bergar. Mož, kot sem 19 videl, je zelo popularen, gib-1 čen, čvrst, zgovoren in pravi 20 tip businessmana. On ima lepe t in čiste sobe na razpolago ter & tudi dobro domačo kuhinjo. | ('as beži, treba bo odriniti na postajo. Zmečeva najine zmeč- x |kane cunje in nekaj železne vode v kufre ter jo odrineva.— 2i Vražja smola! Med mojo in eliikaško železniško uro je ena ura razlike, česar pa prej ni- .. sem opazil. Tako sva morala .sedeti na trdi leseni klopi ter * | čakala vlaka celih petčetrt ure. Zamislil sem se trideset let nazaj, ko sem kot revni grinar- * ček sedel vdano in mirno, do-1 -kler mi ni kdo s prstom pomig- Ij j nil in gotovo rekel: — Come on . this way! — Sin je čital niaga- | zine, jaz sem bil pa na potil . sem in tja v malti stransko so- I , bo z mojo železno votlo. Bilo je tudi več drujfili istega mišljenja ter smo se v tej sobi prav j prijateljski) seznanili in pokušali robo različnih tvrdk. Se-t tla j good bye, Chicago, in zopet v smoking karo. Kaj pa je to, da ni nobene dame danes? ^ Zasedli smo namreč sami 1110-I ški vse sedeže. Med nami je bilo tudi dosti vojakov, ki so se r « vračali od dopusta ali z raz- J stave Po večini so bili oziro- > ma smo bili vsi malo okrogli, j Vsak je imel steklenico s seboj ^ in pilo se je javno. Vojaki so izstopili v Battle i- Creek in šli v Camp Custer, 1 Micli. Naš vlak je vozil nazaj skoro dvakrat hitreje, kot zad-e nji petek iz Detroita v Chicago. --Tako je povedal eden softotui-i-jkov, čemur smo vsi pritrdili. >- Govorilo se je večinoma le o i-.razstavi. Eni so jo hvalili, dru-n J gi pa ne. Tako smo se nevedoč u približali Detroitu. Zopet je šla [- /noč berz spanja. Sin je zaspal t 0 kake pol ure proti koncu vož-a nje in mi je dal veliko opravi-u ti, tla sem ga spravil na noge 0 in mu dopovedal, da smo že v Detroitu. Da ne bi dremala na I kari, sva si vzela taxi ter prišla domov dve uri pred časom, ^ko je bilo treba iti na delo. ^ | Živimo v dobi avta, ki je za K .te čase res najbolj primemo 8 sredstvo za transportacijo. Vse p .ceste so tlakovane in greš, ka-mor hačeš in kadar se ti po-jj | ljubi. Vstaviš se, napi ješ in na-pjješ, ne da bi kaj zamudil ter J'na koncu prideš navadno do 4 |cilja še prej kot si računal, p I No, bomo rekli, povsod je le-4 ;po, najlepše je pa doma pa naj g bodo razmere in okolščine do-Bibre ali slabe. Razun ciganov, p 'si vsak želi doma. | j Dobro je pa, da si človek go-B.tove čase ogleda tudi druge p j kraje. Tako dobi več energije J iin vpeelja do dela ter lažje ^ gleda v bodočnost. 1 Fr. JGraber. 0 %iiiimiiiiiiii:iii!u 1 far oči te sena•• GLAS NA RODA " p največji slovšmki dnevnik • SC Ziruiinih driav ' ______________I Hh^iiakaMMM^iš. ■ n AKROPOLI S IN PIRAMIDE .............80 AZAZEL, trdo vez............................... 1.— ^ ■ ■ BALADE IN ROMANCE, trda vez.... 1.25 POCZII© ltOH ZA MLADI ZOB, trda vez .........40 _KRAGULJ ČKI (Utva) ..........................S 5 trdo vezano.........................................80 MOJE OBZORJE (Gangl) ________________ JJ?5 I NARCIS (Gruden), broširano .............30 I PRIMORSKE PESMI, (Gruden), vez. .35 \ SLUTNJE (Albercht), broirano .30 j POHORSKE POTI (Glaser), broi......30 j STO UGANK (Oton Zupančič) ___________ .50 t ZVONČKI. Zbirka pesmi j za sloven-| sko mladino.) Trdo vezano .............90 $ ZLATOROG, pravljice, trda vez .........60 | Naročite Jih lahko pri: \ KNJ1CARN1 "GLAS NARODA" S 21« WB8T 18th 8TBBCT NEW YORK. N. I. I SLOVENIC PUBLISHING CO. I TRAVEL BUREAU I Elf WEST 18th STREET NEW IOBK, N. I. I PlAlTE NAM ZA CENE VOZNIH UETOV, Rfl-] ZERVACUO KABIN, IN POJASNILA ZA PO-I TC VANJE KRETANJE PARNIKOV ZA MFaFC SEPTEMBER, H.3A 14. septembra: Olympic v Cherbourg 15. septemb-'a: t^sifayelte v llavre Milw;Ljkee v llumljurg IC>- x v Cenoa _ Wn.Iaui v iiouloifiie tur Mer 18. septembra: Paris v llavre K.irupa. v Hremen 19. septembra: i l'it-s. Itoo>e\»-lt v Havre Xt-w y«.rk v Hamburg- 20. septembra: I Majestic v Cherbourg 22. septembra: | Cliamplain v Havre Bereitgaria v Citetbuurg Salurilia v Trst 25. septembra: Statei.dam v Houiogne aur Mf 26. septembra: Mauritania v Cherbourg Washington v llavre Albert HaMin v Hamburg "JX. septembra: Isreinc-n v liremen 29. septembra: t"onte di S;tvi"a v tlerma lie de France v Havre 3. oktobra: I Aquitanla v flierboiirc II>eutsi-hland v Hamburg I'res. Harding v Havre ( 5. oktobra: Olympic v Cherbourg 6. oktobra: J'ar if v Havre Kuropa v Br«-men St. l.otiiK v Hamburg Vuleania v Trst 10. oktobra: Manha-tan v Havre tiambiHK V Hamburg Herengariu v Cherbourg 12. oktobra: Majestic V Cherbourg 13. oktobra: I/ifa>f(1<- v Havrt Hex v Ceiioa VeenUam v Boulogne sur Mer 17. oktobra: I' i-s. Boosevelt v ltavie New V01 k v Haml-urg 19. oktobra: S t al«-n*l.i nt v Boulogne sur Mer 20. oktobra: h einen v Bramen 11.
  • Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
    NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


    Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
    Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
    Knjige
    Periodika
    Rokopisi
    Slike
    Glasba
    Zemljevidi
    Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana