The application of psychotherapeutic interventions into pastoral practice : possibilities and reflections
Uporaba psihoterapevtskih intervencij v pastoralni praksi : možnosti in razmisleki

angleški

2024

letnik 84, številka 1

etika v pastorali   pastoralna praksa   postmoderni pristop   psihoterapevtske intervencije   teorija navezanosti

Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Pastoralna teologija išče nove poti oznanjevanja, ki bodo nagovarjale človeka v postmodernem sociokulturnem kontekstu in mu pomagale prepoznavati bogastvo duhovnega izročila. Po načelu ‚logoi spermatikoi‘ se mora teologija odpreti spoznanjem nekaterih drugih disciplin, jih implementirati in obogatiti z njej lastno vsebino. Pomembnega sogovornika lahko pastoralna teologija najde tudi v psihoterapiji. Ta je razvila za sodobnega človeka zelo privlačne metode dela, s katerimi naslavlja njegovo individualnost, v ospredje postavlja njegovo osebno izkušnjo, krepi njegov občutek za avtonomijo in sposobnost za oblikovanje kakovostnih odnosov ter mu pomaga uporabljati in uravnavati čustva v vsakodnevnem življenju. Za izhodišče aplikacije psihoterapevtskih intervencij v pastoralno prakso postavimo teorijo navezanosti, ki zelo pomembno vpliva na razvoj sodobne psihoterapije, vse bolj pa prihaja do izraza tudi v sodobni krščanski antropologiji. Aplikacija psihoterapevtskih intervencij v pastoralno prakso lahko pomembno prispeva pri vzpostavljanju varnega odnosa med pastoralnim delavcem in vernikom, kar ustvarja temelj za iskren dialog in poglobljeno duhovno spremljanje. V prispevku predstavimo nekatere temeljne psihoterapevtske intervencije, njihovo potencialno uporabnost v pastoralni praksi ter predvidene učinke njihove uporabe. Opozorimo na nekatere etične dileme aplikacije, na pomen varnega prenosa intervencij v pastorali in na potrebo po raziskavah, ki bodo pokazale na dejanske učinke uporabe teh intervencij v praksi.

11.11.2024