Razprava na primeru rabe literarnih žanrov moralne ekshortacije v govorih Janeza Krizostoma (347-407) problematizira odnos med klasično in krščansko retoriko v pozni antiki. Najprej identificira prvine diatribe, lalije in protreptika, kot retoričnih zvrsti parenetične in simbolevtične (psihogoške) narave % ki jih je deloma že poznala klasična grška retorika, deloma pa se razvijejo v krogih poznoantičnih (helenističnih) filozofovi in retoričnih teoretikov - in so najbolj vplivali na Krizostomovo ekshortativno eksegezo. V drugem delu razprave avtor v treh reprezentativnih homilijah In Matthaeum (Hom. 1, 7, 23) pokaže, v kakšni meri so obravnavane zvrsti vplivale na Krizostomovo elocutio. S tem poda nov pogled glede vpliva poganske retorike na največjega retorja krščanske antike, ki po eni strani za podajanje moralnega nauka prevzame prvine številnih zvrsti, po drugi pa z njihovo pomočjo izoblikuje svojski slog, s katerim nagovarja svoje poslušalstvo.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-1J4458VT

COBISSID

70690658

Objavljeno

10.06.2020

Metapodatki

Citiranje

APA:

Bogataj, Jan Dominik (2019). Parenetična retorika v govorih In Matthaeum Janeza Krizostoma. Primerjalna književnost, letnik 42, številka 3, str. 169-184. URN:NBN:SI:DOC-1J4458VT from http://www.dlib.si

MLA:

Bogataj, Jan Dominik. "Parenetična retorika v govorih In Matthaeum Janeza Krizostoma." Primerjalna književnost letnik 42. številka 3 (2019) str. 169-184.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1J4458VT>

Primerjalna književnost
1978-
(Zbirni zapis)