Polovico letošnje Nobelove nagrade za fiziko sta dobila Michel Mayor in Didier Queloz z Ženevskega observatorija (slednji je tudi profesor v angleškem Cambridgeu) za "odkritje planeta okoli Soncu podobne zvezde". Pojasnimo, zakaj tako natančna formulacija utemeljitve, dosežke nagrajencev in seveda pomen tega rezultata za plaz odkritij, ki trenutno šteje 4131 planetov drugih zvezd. Z ugotovitvijo, da približno polovico zvezd v vesolju obkrožajo planeti, ki so po velikosti podobni Zemlji, sta nagrajenca nedvomno prispevala k boljšemu razumevanju našega mesta v vesolju, pa tudi dejstva, da z naše pregrevajoče se Zemlje kljub temu ne moremo nikamor.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-5X95N507

COBISSID

18910553

Objavljeno

02.02.2022

Metapodatki

Citiranje

APA:

Zwitter, Tomaž (2019). Nobelova nagrada odkriteljema planetov drugih zvezd. Obzornik za matematiko in fiziko, letnik 66, številka 4, str. 132-145. URN:NBN:SI:DOC-5X95N507 from http://www.dlib.si

MLA:

Zwitter, Tomaž. "Nobelova nagrada odkriteljema planetov drugih zvezd." Obzornik za matematiko in fiziko letnik 66. številka 4 (2019) str. 132-145.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5X95N507>

Obzornik za matematiko in fiziko
1951-
(Zbirni zapis)