Znanstvena monografija Jugoslavija 1918–1992 priznanega zgodovinarja Jožeta Pirjevca je nastala in prvič izšla v času (1995), ko je skupna država že razpadla, na njenih tleh pa je prišlo do brutalnih spopadov med narodi, ki se iz grozot druge svetovne vojne in dolgega sobivanja pod Titovim režimom »bratstva in enotnosti« žal niso ničesar naučili. Razočaran ob tem spoznanju je Pirjevec začel pisati pričujoče delo, ki ga je poganjala želja razložiti (si), zakaj se je SFRJ – navkljub svoji pomembni vlogi na mednarodni sceni ter zanimanju, ki ga je v levičarskih krogih vzbujala zaradi svoje samoupravne poti v socializem – podrla kot hišica iz kart. Odgovor na to vprašanje je avtor našel tako v kraljevi kot socialistični Jugoslaviji; prva namreč ni bila zmožna spoštovati raznolikosti kultur in identitet svojih narodov, niti ustvariti pogojev za usklajeno sožitje, druga pa ni ostala zvesta idealom socialne pravičnosti in enakopravnosti, ki jih je sicer glasno razglašala. Ker je bila v primežu partijske diktature in njenih dogem, kljub pogostim reformam tudi ni znala uveljaviti uspešnega gospodarstva, ki bi vsaj delno nadomestilo pomanjkanje svobode in pluralizma idej, značilno za takratni čas.

Pravice