Republika Slovenija je več etnična skupnost. Prebivalci, ki se opredeljujejo kot Neslovenci , glede na stališča njihovih mnenjskih voditeljev, želijo ohraniti temeljne postulate izvorne narodne identitete. Toda imamo tudi zadržan, pogosto celo odbojen odnos večinske/dominantne populacije do izkazovanja etnične drugačnosti v javnosti. Ob tem se zastavlja ključno vprašanje: kako je mogoče zagotoviti enakopravni položaj pripadnikov novih manjšinskih skupnosti, ki ustavno niso priznane in obravnavane kot narodne skupnosti v Sloveniji, hkrati pa upoštevati njihovo potrebo po ohranjanju etničnih posebnosti?. Kakšen model integracije bi torej bil najprimernejši za to situacijo in kaj bi bili ključni elementi takšne integracije? Da bi pridobili dovolj informacij o dojemanju, potrebah in željah prebivalcev Slovenije o integracijski politiki, smo začeli s projektom Percepcije slovenske integracijske politike. Na podlagi izsledkov empiričnega raziskovanja smo pridobili valentne podatke za dograjevanje/ operacionalizacijo obstoječe slovenske integracijske politike.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-6VTOWE5K

COBISSID

9666893

Objavljeno

12.05.2016

Metapodatki

Citiranje

APA:

Komac, Miran, Medvešek, Mojca (2005). Kakšna naj bi bila integracijska politika?. Razprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990), številka 46, str. 6-46. URN:NBN:SI:DOC-6VTOWE5K from http://www.dlib.si

MLA:

Komac, Miran, Medvešek, Mojca. "Kakšna naj bi bila integracijska politika?." Razprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990) številka 46 (2005) str. 6-46.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6VTOWE5K>

Razprave in gradivo
1990-
(Zbirni zapis)