V članku se osredotočamo na spremembe v strukturi slovenske zaporske populacije in zaporskih delavcev, ki deloma odražajo spremembe v kaznovalni politiki, predvsem tisti del, ki kaže na institucionalno kapaciteto zaporov. Ugotovitve analize zaporske statistike kažejo, da je prišlo do zaostrovanja kaznovanja v drugi polovici devetdesetih let, na kar opozarja naraščanje zaporske populacije, stopnje zapiranja in števila oseb, obsojenih na daljše zaporne kazni. Večina zavodov za prestajanje kazenskih sankcij se je v obdobju 1995-2018 srečevala s prezasedenostjo, kar je vodilo v dodatno zaposlovanje pravosodnih policistov in gradnjo novih zaporov oziroma oddelkov. Stagniranje števila strokovnih delavcev, odgovornih za tretma, kljub naraščanju števila obsojencev kaže na postavljanje varnostne komponente delovanja zaporov pred rehabilitacijo obsojencev.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-8FZVMTKE

COBISSID

31098883

Objavljeno

08.09.2021

Metapodatki

Citiranje

APA:

Hacin, Rok, Meško, Gorazd (2020). Slovenski zaporski sistem - razvoj in stanje po 25 letih. Teorija in praksa, letnik 57, številka 3, str. 770-785, 958-959. URN:NBN:SI:DOC-8FZVMTKE from http://www.dlib.si

MLA:

Hacin, Rok, Meško, Gorazd. "Slovenski zaporski sistem - razvoj in stanje po 25 letih." Teorija in praksa letnik 57. številka 3 (2020) str. 770-785, 958-959.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8FZVMTKE>

Teorija in praksa
1964-
(Zbirni zapis)