Na osnovi podatkov anketnih raziskav v okviru projekta Slovensko javno mnenje (SJM) je bila izvedena primerjalna analiza slovenskih statističnih regij z vidika trendov na področju religioznosti. Analiza je bila glede na razpoložljive podatke omejena na obdobje med letoma 1969 in 2016, temelji pa predvsem na primerjavi štirih regij severovzhodne Slovenije (Pomurska, Podravska, Koroška, Savinjska) s preostalimi regijami v državi. Posebna pozornost je bila namenjena tezi o privatizaciji religije in s to tezo povezani sekularizacijski tezi. Primerjalna analiza je pokazala, da se je religioznost v Sloveniji spreminjala skladno z že objavljenimi opažanji nekaterih drugih raziskovalcev: V obdobju do leta 1978 je religioznost upadala, nato je do osamosvojitve Slovenije naraščala, v obdobju postsocializma pa se več ni bistveno spreminjala. Pri tem je bistvena ugotovitev, da so se specifike severovzhodnih regij ohranjale skozi celotno obravnavano obdobje. Te specifike se kažejo predvsem v sorazmerno visoki religioznosti nasploh, znotraj tega pa v visoki prisotnosti institucionalne religioznosti in sorazmerno nizki prisotnosti zasebne dimenzije religioznosti.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-B727XFHR

COBISSID

1535365

Objavljeno

15.10.2021

Metapodatki

Citiranje

APA:

Lavrič, Miran, Friš, Darko (2018). Institucionalna in zasebna religioznost v severovzhodni Sloveniji. Studia Historica Slovenica, letnik 18, številka 1, str. 41-60, 323. URN:NBN:SI:DOC-B727XFHR from http://www.dlib.si

MLA:

Lavrič, Miran, Friš, Darko. "Institucionalna in zasebna religioznost v severovzhodni Sloveniji." Studia Historica Slovenica letnik 18. številka 1 (2018) str. 41-60, 323.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B727XFHR>

Studia Historica Slovenica
2001-
(Zbirni zapis)