Etika in estetika med posvetnostjo in presežnostjo

slovenski

2017

letnik 40, številka 2

literatura in etika   literarna veda    etika in estetika   antropocentrizem    posvetnost   presežnost

Slovensko društvo za primerjalno književnost
(Obvezni izvod spletne publikacije)

V svoji dolgi zgodovini sta etika in estetika stopali v raznovrstna razmerja. V predmodernih časih sta bili večinoma tesno prepleteni, s pojavom sekularizacije pa njun odnos postaja nejasen in protisloven. Razprava problematizira koncept estetske avtonomije, ki na Zahodu od 18. stoletja do danes določa razmerje med središčem in obrobjem literarnega polja. Podlago tega koncepta tvori antropocentrična domneva, da estetika v zaprte sisteme smisla vnaša načelo poljubnosti, s pomočjo katerega osamosvojeni subjekt neskončno razširi možnosti svoje samorefleksivne uresničitve. Na tem mestu se ob temeljnem problemu legitimnosti antropocentrizma zastavlja tudi vprašanje o (ne)združljivosti načela poljubnosti z nosilnimi razsežnostmi posameznikove identitete. Tako se denimo estetski prostor semantične odprtosti ne odreka etični razsežnosti, bistveno zaznamovani s semantičnim redukcionizmom. Razrešitev tega protislovja iščemo v absolutizaciji načela odprtosti, ki mu je v radikalnem preseganju antropocentričnih brezpotij pripisan status nepoljubnega in ireduktibilnega izhodišča obeh področij.

12.07.2018