Sonoluminiscenca je pojav, do katerega pride, ko s stoječim ultrazvočnim valovanjem, katerega amplituda je višja od okoliške, v tekočini vzbujamo kavitacijski mehurček. Ob imploziji mehurčka (najverjetneje) plin v njem zasveti. Dinamika sten mehurčka je dobro opisana z Rayleigh-Plessetovo enačbo. Mehurček se ob pravih vrednostih razplinjenosti tekočine, tlačne amplitude vzbujanja in ravnovesnega radija po kolapsu ponovno odbije in zaniha z lastno frekvenco, dokler mu zunanja frekvenca vzbujanja zopet ne vsili razširjanja zaradi negativnega tlaka. Tako se cikel ponovi. V mehurček med razširjanjem izhlapi dosti okoliške kapljevine, ki pomembno vpliva na modeliranje. Pri tem je spekter svetlobe, ki jo mehurček seva, zvezen in precej dobro opisan z modelom volumskega sevalca. Temperature v njem na podlagi modelov znašajo okoli 20 000 K ali več, tlaki okoli 4000 bar ali več, čas svetenja pa znaša 40-400 ps. Zaradi slednjega sklepamo, da do udarnega vala ne pride. Mehanizme svetenja poskuša razložiti tudi polarizacijski model, a ni preveč uspešen. Če je amplituda vzbujanja dovolj nizka, mehurček prične plesati in pojavi se diskretni spekter (zaradi plazme). Novejši eksperimenti obstoječe modele postavljajo pod vprašaj. Tak primer je sonoluminiscenca v ?$\rm {H_2SO_4}$? . Članek vključuje tudi hiter zgodovinski pregled tega znanstveno raziskovalnega področja.

Pravice