Greece, the Eurozone crisis and the media : the solution is the problem

angleški

2014

letnik 21, številka 4

Evropska unija    Grčija    krize    ekonomska kriza   reševanje   ekonomska politika   množični mediji    informiranje    objektivnost 

Evropski inštitut za komuniciranje in kulturo - EURICOM
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Oktobra 2009 se je Grčija soočila z dolžniško krizo ter s krizo zadolževanja in rečeno je bilo, da ogroža Evroobmočje. Po dolgem zavlačevanju je Evropska komisija, v sodelovanju z Evropsko centralno banko (ECB) in Mednarodnim denarnim skladom oblikovala hibridno tristransko telo, tako imenovano "Trojko", da razreši problem zadolžene države. To dejanje je povečalo interes, saj je preoblikovalo krizo v pereče vprašanje intenzivne globalne medijske pozornosti, vpliva in spina. Grki so tako vstopili v epicenter krute globalne publicitete. Članek proučuje finančno krizo Evroobmočja/Grčije, kritično ocenjuje način njenega političnega reševanja s strani nacionalnih avtoritet, avtoritet Evropska unije (EU) in Evroobmočja. Avtorica proučuje načine poročanja o izbruhu krize, s poudarkom na ključni začetni fazi in raziskuje, kako so bile politike kriznega upravljanja predstavljene in obravnavane v transnacionalnih javnih sferah. Avtorica proučuje vlogo nacionalnih in nadnacionalnih medijev pri uokvirjanju te afere in ključne manifestacije političnega komuniciranja ali odsotnost le-teh. Poleg tega, članek proučuje osnovne materialne pogoje in politično-ekonomske motive pristranskih ali "nenormalnih" načinov poročanja. Z vidika učinkov, članek proučuje de-legitimacijo in polarizacijo politike ter političnega komuniciranja Grčije kot posledico "kriznega upravljanja". Članek raziskuje odnose moči v EU in splet družbeno-ekonomskih in političnih reakcij / dogodkov, ki so se nastali iz kontroverznega modela "kriznega upravljanja" ter njihove vplive do sedaj.

28.04.2017