Youth justice - European and international developments : Alenka Šelih’s contribution to comparative youth justice

angleški

2024

letnik 79, številka 5/6

Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Mladoletniško pravosodje se je razvijalo v različnih oblikah, od povsem socialno usmerjenega do pravičnostno usmerjenega pristopa. V zadnjem času so bili uvedeni elementi restorativne pravičnosti in otrokovih pravic, deloma zaradi gibanj za človekove pravice, ki so podprla oblikovanje standardov pri Združenih narodih (Konvencija o otrokovih pravicah), Svetu Evrope (ERJOSSM 2008) in Evropski uniji (na primer Direktiva 2016/800). V preteklih desetletjih je naraščal tudi vpliv kaznovalne miselnosti, čeprav je upad stopenj mladoletniške kriminalitete, zlasti nasilnih kaznivih dejanj, ublažil ta kaznovalni preobrat. Nekatere države so se uspešno ubranile pred »kaznovalnimi okužbami« in ohranile zmerno mladoletniško pravo, osredotočeno na preusmeritev in vzgojne alternative namesto kaznovanja. Slovenija je ena takih držav, ki se je kaznovalnemu preobratu široko upirala. Zmeren pristop Slovenije je bil očiten že v času Jugoslavije, zlasti v primerjavi z njenimi sosedami (na primer Srbijo). Vpliva profesorice Alenke Šelih pri spodbujanju zmernega kazenskega okolja ni mogoče podcenjevati. Nova reforma v Evropi in ZDA je širitev obsega mladoletniškega pravosodja na mlade odrasle do 21 let ali celo več (Nizozemska: 23). Ta reformno gibanje in praksa temeljita na novih nevroznanstvenih dokazih o zorenju možganov, pa tudi na razvojnih in socioloških dokazih o prehodu iz otroštva v odraslost. Slovenija je bila, tako kot Nemčija, ena od predhodnic pri upoštevanju uporabe mladinskih pravosodnih ukrepov za mlade odrasle. Čeprav je težko primerjati različne sisteme glede na učinke in učinkovitost, je mogoče prepoznati nekatere dobre prakse z uporabo standardov človekovih pravic kot merila.

12.11.2024