Spletne politične razprave naj bi vodile k večji politični angažiranosti in večji moči perifernih družbenih skupin ter s tem prispevale k deliberativnemu državljanstvu. Ker imajo ljudje več možnosti za izražanje svojih političnih mnenj in predstavljanje potencialno velikemu občinstvu, lahko večja stopnja interaktivnosti mobilizira ljudi, ki sicer ne bi bili vključeni v politično življenje. Članek obravnava prednosti in težave proučevanja online razprav z uporabo analize vsebine, analizo socialnih omrežij in longitudinalno analizo. Dodana vrednost uporabe kombinacije različnih raziskovalnih metod je v tem, ker omogoča bolj poglobljeno in triangulirano merjenje političnega komuniciranja. Metodološke implikacije so ilustrirane na podatkih nizozemske spletne politične razpravne skupine nl.politiek, ki je bila med najbolj aktivnimi v času nizozemskih parlamentarnih volitev leta 2006.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-JOFXJGOE

COBISSID

27434077

Objavljeno

14.01.2015

Metapodatki

Citiranje

APA:

Vergeer, Maurice, Hermans, Liesbeth (2008). Analysing online political discussions. Javnost (Ljubljana), letnik 15, številka 2, str. 37-55. URN:NBN:SI:DOC-JOFXJGOE from http://www.dlib.si

MLA:

Vergeer, Maurice, Hermans, Liesbeth. "Analysing online political discussions." Javnost (Ljubljana) letnik 15. številka 2 (2008) str. 37-55.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JOFXJGOE>

Javnost
1994-
(Zbirni zapis)