Medijski diskurz v Sloveniji in Italiji ter slovensko-italijanskem čezmejnem prostoru v času Covid-19

slovenski

2021

letnik 23, številka 2

Covid-19   komunikologija   korpusno jezikoslovje   krizno komuniciranje   Krizno upravljanje   mediji   pandemije

Institutum Studiorum Humanitatis - Fakulteta za podiplomski humanistični študij
(Obvezni izvod spletne publikacije)

V prispevku predstavljamo rezultate analize medijskega diskurza v zvezi z omejitvenimi ukrepi v času pandemije covid-19 v Sloveniji, Italiji in ob slovensko-italijanski meji. Na osnovi korpusne metode in analize diskurza smo primerjali diskurzne prakse v tradicionalnih in novih medijih in opazovali rabo novih leksemov, povezanih s pandemijo. Ob tem smo posebej izpostavili modifikacijo intenzitete jezika in ugotavljali, kako in v katerih kontekstih govorci in pisci krepijo ali šibijo diskurzne pomene. Zanimalo nas je, ali se javni govor zaradi družbenih restrikcij oblikuje s pozicij moči ali pa poskuša vzpostavljati dialog, solidarnost in sodelovanje v skupnosti. Primerjava medijskega diskurza v Sloveniji in Italiji je pokazala, da se italijanski javni diskurz bolj osredotoča na samo vsebino epidemiološkega stanja in ukrepov, pandemija je prikazana kot objektivno dejstvo, ob državni politiki je prisotno več stroke in več akterjev, tako na nacionalni kot na regionalni ravni. V slovenskem diskurzu pa je komunikacija bolj centralizirana, v veliki meri odvisna od državne politike in je zanjo značilna višja stopnja intenzitete jezika. Prav tako sta se pokazala medsebojni vpliv in sodelovanje nekaterih obmejnih medijev, ki so bili še posebej pozorni na primernost javne komunikacije za namene čezmejnega sodelovanja v času oteženega prehajanja državnih meja in ohranjanja medkulturnih stikov.

14.06.2022