Večina rek, ki prečkajo slovensko hrvaško mejo, je bila v 90. letih zmerno do močno onesnažena. V obdobju 1990-1997 se je nekoliko izboljšala (večinoma le za polovico razreda) kakovost Mure, Save in spodnje Sotle, poslabšanje Kolpe pod Metliko, kakovost Dragonje pa se bistveno ni spremenila. Pri onesnaževanju Tržaškega zaliva je delež onesnaževanja Italije največji, delež Slovenije in Hrvaške pa manjši. Smotrnejše ravnanje z obmejnimi vodnimi viri se naj prednostno usmeri na zmanjšanje njihovega onesnaževanja in sonaravno gospodarjenje v okviru mednarodnih porečij (Sava, Drava, Mura). Z vidika obmejnega regionalnega razvoja in skupnega sonaravnega gospodarjenja z vodnimi viri pa je ključno skupno meddržavno načrtovanje in udejanjanje zmanjševanja obremenjevanja vod Sotle, Kolpe in Tržaškega zaliva.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-LD4HK596

COBISSID

15530082

Objavljeno

30.05.2016

Metapodatki

Citiranje

APA:

Plut, Dušan (2001). Vodnoekološki dejavniki regionalnega razvoja obmejnih območij ob slovensko-hrvaški meji. Dela - Oddelek za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani, številka 16, str. 73-88. URN:NBN:SI:DOC-LD4HK596 from http://www.dlib.si

MLA:

Plut, Dušan. "Vodnoekološki dejavniki regionalnega razvoja obmejnih območij ob slovensko-hrvaški meji." Dela - Oddelek za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani številka 16 (2001) str. 73-88.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LD4HK596>

Dela - Oddelek za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani
1990-
(Zbirni zapis)