Članek obravnava teoretske temelje, podobnosti in razlike med "integralnim raziskovanjem" in "integralnim novinarstvom". Po sami naravi stvari tako družboslovno raziskovanje kot novinarstvo z obravnavanjem družbenih procesov, katerih dolgoročne posledice so za mnoge posameznike in družbene skupine pomembne, neposredno spadata v območje javnega. Medtem ko je pri integralnem raziskovanju poudarek na povezovanju akademskih in zunajakademskih akterjev v raziskovalnem procesu, je pri integralnem novinarstvu poudarek na refleksivni publiciteti, namenjeni vključevanju državljanov. Ideja integralnega raziskovanja je v temelju tako deskriptivna kot normativna: meri na nujnost povezovanja obstoječih načinov produkcije znanstvenih spoznanj. Ideja integralnega novinarstva pa je izključno normativna: utemeljuje nujnost določene vrste novinarske produkcije, ker je zanjo "že čas", saj se različne vrste novinarske produkcije izključujejo, ne pa dopolnjujejo. Tako v raziskovanju kot v novinarstvu odsotnost refleksivnosti omogoča prevlado instrumentalnosti administrativnega raziskovanja in manipulativnega novinarstva.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-LYA03B7L

COBISSID

33764957

DOI

10.1080/13183222.2015.1129203

Objavljeno

12.08.2021

Metapodatki

Citiranje

APA:

Splichal, Slavko (2015). Raziskovanje medijev in novinarstvo. Javnost (Ljubljana), letnik 22, supl., str. S17-S27. URN:NBN:SI:DOC-LYA03B7L from http://www.dlib.si

MLA:

Splichal, Slavko. "Raziskovanje medijev in novinarstvo." Javnost (Ljubljana) letnik 22. supl. (2015) str. S17-S27.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LYA03B7L>

Javnost
1994-
(Zbirni zapis)