Psihosocialni dejavniki tveganja pri mladostnikih z epilepsijo
Psychosocial risk factors in adolescents with epilepsy

slovenski

2005

letnik 44, številka 4

Antikonvulzivi   Epilepsija    Kajenje    Osebnostni testi   Socialno vedenje, motnje   Adolescenca    ankete   Dejavniki tveganja   Samokoncept   Samomor, poskus   psihosocialni dejavniki   mladostniki   socialno vedenje   samopodoba    depresija (medicina)

Društvo Medicinski razgledi
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Namen raziskave je prepoznava psihosocialnih dejavnikov tveganja pri mladostnikih z epilepsijo in primerjava le-teh pri zdravih vrstnikih ter ugotavljanje razlik med spoloma v raziskovani skupini. V raziskavo je bilo vključenih 68 mladostnikov (34 fantov in 34 deklet) v starosti od 14 do 19 let, ki se zaradi epilepsije zdravijo v Nevrološki ambulanti Pediatrične klinike v Ljubljani. Izpolnili so Vprašalnik o psihosocialnih dejavnikih tveganja v adolescenci; podatki o njihovem telesnem in psihosocialnem zdravstvenem stanju so zbrani iz njihove zdravstvene dokumentacije. Za kontrolno skupino je bil izbran vzorec 4260 slovenskih srednješolcev v istem starostnem obdobju, ki niso imeli nobene kronične zdravstvene motnje in so v raziskavi o psihosocialnih tveganjih (Tomori, 1998) izpolnili navedeni vprašalnik. Mladostniki z epilepsijo v primerjavi z zdravimi vrstniki statistično značilno uživajo manj pomirjeval, alkohola in trdih drog; prejmejoveč čustvene opore s strani staršev, čeprav se z njimi pogosteje prepirajo; bolj si želijo ustvariti družino in se počutijo manj obremenjene v šoli: imajo manj osebnih problemov, se o njih lažje pogovarjajo, so pa v zveziz njimi pogosteje strokovno obravnavani. Statistične razlike v stopnji depresivnosti, samospoštovanja ter v stopnji samomorilnosti med obema skupinama niso bile ugotovljene. Statistično značilne razlike med spoloma znotraj raziskovane skupine so: dekleta prejmejo manj čustvene opore s strani staršev, manj se ukvarjajo s športom in pogosteje razmišljajo o samomoru kot fantje. Mladostniki z relativno dobro obvladljivimi epilepsijami v primerjavi z zdravimi vrstniki kažejo manjše tveganje za jemanje psihoaktivnih snovi, samomorilnost, imajo podobno raven samospoštovanja ter manj osebnih problemov in dobro podporo v družini. Kljub dobri zaščiti s strani družine, dobremu vodenju s strani stroke in zaščitni vlogi zdravil se v samomorilnosti ne razlikujejo od zdravih vrstnikov.

24.06.2015