Opis
V pokoncilskem času je postajalo vprašanje vloge laikov in žensk v Cerkvi še posebej aktualno, s tem povezano pa tudi vprašanje njihove formacije. Teolog in pastoralist, literarni zgodovinar in filolog dr. Jože Rajhman (1924–1998), ki je v Sloveniji aktivno deloval prav v pokoncilskem času, se je med drugim posvečal tudi vprašanju vloge žensk v Cerkvi. Prispevek analizira Rajhmanovo razumevanje vloge žensk v Katoliški cerkvi skozi njegove objavljene članke in neobjavljeno arhivsko gradivo iz Nadškofijskega arhiva v Mariboru.1 Obdelani so njegovi članki o ženskem vprašanju ter duhovne spodbude in premišljevanja, namenjena ženskam, redovnicam in katehistinjam. S tem Rajhmanovim odnosom do perečega pokoncilskega vprašanja se na slovenskih tleh še nihče ni ukvarjal, zato ta članek prinaša tudi doslej še skoraj popolnoma neznan odmev koncila v slovenski Cerkvi. Izvirni prispevek članka je analiza Rajhmanove še ne obdelane zapuščine, ki se nahaja v Nadškofijskem arhivu v Mariboru (NŠAM), kolikor nam je bila dostopna v skladu z arhivsko zakonodajo in Pravilnikom o uporabi gradiva, in prinaša nekaj drobcev Rajhmanovega razmišljanja o naslovni tematiki, deloma pa razkriva tudi njegov duhovni portret. Metodološko gre za analizo izvirnega arhivskega gradiva. Izbor člankov je narejen po tematskem ključu (o izrecni tematiki je bilo v Cobbisu moč najti štiri Rajhmanove objave), analiza teh je kronološka od najmlajšega do najstarejšega z izjemo zadnjega, ki je zaradi kratke navedbe razvrščen na konec 2. poglavja. V okviru fonda NŠAM zapuščine duhovnikov, Rajhman Jože, sta bili obdelani dve tehnični enoti, in sicer škatla 5 in škatla 9. Treba je omeniti, da je bila obdelava in analiza tipkopisov in rokopisov (slednjih v obliki zapiskov, zaznamkov, mestoma zgolj osnutkov in pribeležk) kljub profesorjevi berljivi pisavi, a zaradi črtanja, popravljanja, tudi poškodb papirja in manjkajočih delčkov, dolgotrajna in mestoma zahtevna, a hkrati navdihujoča, vsa ta zagonetnost je nudila poseben raziskovalski užitek. Med drugim je kot zanimivost treba omeniti, da je bilo v gradivu moč najti Rajhmanova razmišljanja (premišljevanja, kot jih poimenuje sam) in duhovne spodbude, opirajoč se na misel cistercijanskega duhovnika Leopolda Bertscheja (1915–1997), ki je pri nas malo znano ime, Rajhman pa se nanj pogosto sklicuje in ga citira. Tematike vloge žensk v Cerkvi se Rajhman dotakne tudi v svojih štirih kratkih člankih, ki jih analiziramo in ob tem pokažemo na avtorjevo odprtost in širino glede ženskega vprašanja s poudarkom na skrbi za formacijo žena in katehistinj kot ključnih sodelavk pri oznanjevalnem poslanstvu Cerkve. Prvi del prispevka prinaša bistvene poudarke drugega vatikanskega koncila glede vloge laikov in žensk v Cerkvi, kar je nujno iz razloga osvetlitve in razumevanja Rajhmanovih stališč. V drugem delu prispevek analizira članke, ki jih je Rajhman napisal na temo vloge žensk v Cerkvi. Tretji del razprave, ki predstavlja posebni izvirni prispevek k obravnavani tematiki, prinaša vpogled in analizo nekaterih drobcev iz Rajhmanove še neobdelane zapuščine, ki se nahaja v Nadškofijskem arhivu v Mariboru. Glavni cilj prispevka je analizirati odnos Jožeta Rajhmana kot enega slovenskih teologov izobražencev in duhovnikov do vprašanja vloge žensk v (slovenski) Cerkvi kot odmev drugega vatikanskega koncila s teološko religioznega vidika. To vprašanje v slovenskem prostoru doslej še ni bilo obravnavano. V tem se kaže tudi izvirnost članka, ki tako postavlja temelje za nadaljnjo strokovno znanstveno obravnavo omenjenega vprašanja in hkrati tudi za odmeve koncila na vprašanje vloge in mesta žensk v Cerkvi. Pri osmišljanju raziskovalnega vprašanja se je kazala in vse bolj odstirala Rajhmanova naklonjenost do vključevanja in sodelovanja žensk v življenje in delovanje Cerkve, kar se je med raziskovanjem in preučevanjem tudi potrdilo. Na ta način je Rajhman eden redkih teologov, ki je v slovensko cerkev in teologijo vnašal še eno novost drugega vatikanskega koncila.