Zbirka novel, v kateri se z mojstrsko in slogovno izbrušeno pisavo prepletajo življenje, ljubezen in smrt. Pisatelj, scenarist, pesnik in publicist Branko Šömen je v novi knjigi zbral šest novel in jim dal naslov po svoji baladi iz zlatih časov slovenske popevke Človek, ki ga ni (prepevala jo je Majda Sepe, avtor je dobil prvo nagrado za besedilo na Festivalu zabavne glasbe v Opatiji). Uvodna intonacija je posvečena nedavno umrlemu prijatelju, s smrtnostjo pa so zaznamovane tudi novele, postavljene v različne kraje in čase: v Jeruzalem, oddaljeno junaško zgodovino templjarskih vitezov, Mozartov čas in povojno slovensko zgodovino. V zadnji noveli, ki jo pisatelj imenuje za ponesrečen poskus življenjepisa, pa izvemo, kako pogosto se je sam soočil s smrtjo, jo izzival in ji ubežal. Mogoče ga prav zato še močneje navdihuje življenje kot šahovska igra na črno beli plošči spoznanj, dejanj, želja in možnosti. Branko Šömen (1936) se je rodil v Mariboru. Po študiju primerjalne književnosti je deloval kot radijski novinar in urednik na Radiu Ljubljana in Mladini. Veliko se je ukvarjal s filmom kot avtor scenarijev in kritik. Od leta 1983 živi v Zagrebu, kjer je med letoma 1988 in 1999 predaval filmski scenarij na Akademiji dramskih umetnosti.

Pravice