Namen članka je pokazati, da različne oblike proaktivnih in reaktivnih nadzorstvenih praks in z njimi povezanih teorij niso problematične le zaradi morebitnega neustreznega (na primer neučinkovitega ali nepravičnega) odzivanja na nesprejemljive, nezaželene in škodljive pojave ali zato, ker se z njimi reproducirajo hierarhične strukture razrednega, spolnega in drugega gospostva, izkoriščanja in zatiranja. Ključna težava je, da družbene formacije, ki očitno niso zmožne avtonomno nadzorovati svoje usode, dopuščajo, da jih usmerjajo zunanji, objektivni, kvazinaravni ekonomski zakoni (kot nasledki tržne konkurence). V prvem delu besedila je osvetljeno vprašanje nadzora nad smislom, predvsem nad pojmovanji dobrega in slabega, ki zarišejo tudi meje kriminoloških predmetov. V drugem, osrednjem delu je obravnavana vloga državnih, samoupravnih in tržnih nadzorstvenih mehanizmov v jugoslovanskem družbenoekonomskem sistemu in v postsocialistični restavraciji kapitalizma. Zadnji del prispevka se nanaša na nadzorovanje družbeno in kulturno sporne človeške motivacije, zlasti pravno nedopustnih načinov zadovoljevanja posameznikovih želja.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-XJHN7M8Q

COBISSID

3726826

Objavljeno

14.03.2025

Metapodatki

Citiranje

APA:

Kanduč, Zoran (2019). Nadzorstvo v praksi in teoriji. Revija za kriminalistiko in kriminologijo, letnik 70, številka 2, str. 73-87. URN:NBN:SI:DOC-XJHN7M8Q from http://www.dlib.si

MLA:

Kanduč, Zoran. "Nadzorstvo v praksi in teoriji." Revija za kriminalistiko in kriminologijo letnik 70. številka 2 (2019) str. 73-87.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XJHN7M8Q>