Opis
Prispevek razčlenjuje teoretične poglede na vpliv družbenih sprememb na razvoj kriminalitete. Pri tem opozarja, da je več družbenih in pravnih sistemov v Evropi v 20. stoletju prestalo procese preobrazbe: prvo predstavljajo procesi demokratizacije po koncu 1. svetovne vojne, drugo enaki procesi po koncu 2. svetovne vojne, tretjo pa ti procesi konec 70-ih let, ko so padli nekateri avtoritarni sistemi (Španija, Portugalska, Grčija). Vendar nobeden od teh procesov ni bil tako vseobsežen, kot so spremembe, ki so nastale v vzhodno- in srednjeevropskih državah po padcu socializma. Avtorica prikaže teoretične razlage teh procesov, na eni strani zahodnih avtorjev, kamor prišteva tudi ameriške, in na drugi strani srednje- in vzhodnoevropskih avtorjev (z izjemo ruskih). Prikaže teoretične modele, na katere so se opirali zlasti zahodni pisci (Offe, Eisner, outsen, Karstedt, Los), kot so teorija modernizacije (Durkheim, Clinard), teorija priložnosti (Cohen-Felson) in teorija civiliziranja (Elias, Gottfredson-Hirschi). Nato prikaže stališča druge skupine raziskovalcev (Kossowska, Valkova, Levay), ki prav tako uporabljajo modele zahodne kriminologije, vendar vsi poudarjajo vseobsežnost in mnogovzročnost sprememb. Avtorica sama se opredeli za multi-kavzalni model razlage, ki ga označi kot pristop šoka, saj so po njenem mnenju spremembe, do katerih je prišlo na vseh področjih družbenega in posameznikovega življenja, pomenile za družbo in za posameznika šok, v katerem ne eden ne drugi nista mogla delovati tako, kot bi delovala v normalnih pogojih.