Pravice in dolžnosti so ena izmed temeljnih dimenzij koncepta (socialnega) državljanstva in določajo oziroma opredeljujejo položaj posameznika napram skupnosti/ državi. V zadnjem času je moč zaznati prehod od razumevanja pravic kot 'brezpogojnih zahtev' k razumevanju pravic v smislu 'dogovorjenih zahtev',pri čemer je delo razumljeno kot temeljni mehanizem za zagotavljanje posameznikovega polnopravnega državljanstva. Sodobne diskusije o konceptu državljanstva se ne ukvarjajo več toliko z vprašanjem dopustnosti pogojevanja pravic z dolžnostmi, temveč bolj z vprašanjem pravega razmerja med njimi. Pri tem ima pomemben vpliv tradicija državljanstva (tj. liberalizem, komunitarizem) in politično-vrednostna orientacija (tj. levica, desnica). Kljub razlikam pa je za vse sodobne diskusije o državljanstvu značilnen odmik od Marshallovega koncepta brezpogojnega socialnega državljanstva zagotovljenega s strani močne države blaginje k zagotavljanju 'pogojevanih' socialnih pravic, katerih cilj je zagotavljanje možnosti za posameznikovo aktivno soočanje z družbenimi tveganji. Spremembe znotraj koncepta državljanstva pomembno vplivajo na državo blaginje in položaj posameznikov in njihovo razumevanje je odločilnega pomena za razumevanje današnjih sprememb v sferi države blaginje in njene socialne politike.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-ZTC15K32

COBISSID

24549469

Objavljeno

03.05.2018

Metapodatki

Citiranje

APA:

Kopač, Anja (2005). Od brezpogojne k pogojevani državi blaginje - spremembe znotraj koncepta državljanstva. Družboslovne razprave, letnik 21, številka 49/50, str. 51-64. URN:NBN:SI:DOC-ZTC15K32 from http://www.dlib.si

MLA:

Kopač, Anja. "Od brezpogojne k pogojevani državi blaginje - spremembe znotraj koncepta državljanstva." Družboslovne razprave letnik 21. številka 49/50 (2005) str. 51-64.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZTC15K32>

Družboslovne razprave
2014
(Zbirni zapis)