Opombe
Iztek leta je čas, ko se opravljajo bilance na več področjih, je pa tudi čas, ko zadnji krog teče projekt Besede in kretnje, katerega pobudnica in vodja je Simona Klemenčič. Kot sama pravi, so besede leta presek časa v družbi. Če se ozremo na besede leta ali kandidate zanje nazaj, kot sama pravi, se bomo spomnili na to, kdaj smo prvič slišali za kriptovalute, kdaj smo se zavedeli problema mikroplastike, kovida ... "Večne besede, kot so mir, ljubezen in podobne, so sicer lepe in močne, vendar to niso besede leta."
A Simona Klemenčič ne ustvarja le zgodovinskega spomina z besedami, predvsem veliko raje sama koplje po njihovi preteklosti - njeno delo je osredotočeno na slovar slovenskega knjižnega jezika, pri čemer se posveča predvsem etimologiji, torej izvoru in pomenu besed. Je znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, raziskovalka v Leksikološki sekciji ter profesorica na oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje na filozofski fakulteti.
Poleg svojih raziskav Simona Klemenčič posveča pozornost tudi lingvističn olimpijadi, hkrati pa preseneča s svojim neverjetnim jezikovnim znanjem. Govor ali pa se še uči namreč kar 20 jezikov, med katerimi najdemo tudi esperanto. In nazadnje, a nič manj pomembno, je dejstvo, da je tudi avtorica romana z naslovom Hiša brez ogledal.
Na vprašanje, ali zna našteti vse jezike, ki jih govori oziroma se jih uči, je v podkastu takole odgovorila:
"Bi morala bolj iskreno razmisliti. Na primer, večino slovanskih jezikov, večino romanskih jezikov, nemško, esperanto seveda, in v zvezi s tem tudi mednarodni jezik ido, ki izhaja iz esperanta - čeprav se natančnim odgovorom, koliko jezikov govorim, raje izogibam."
Prisluhnite podkastu, v katerem se ji je pridružil tudi Marko Snoj, predavatelj na filozofski fakulteti in raziskovalec z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.
Bil je njen profesor na dodiplomskem študiju in njen mentor na poti do doktorata, nato pa še sodelavec in sopotnik na poti po etimologiji