Religija ni biološko univerzalno, evolucijska adaptacija, značilna za vse posameznike kot prednost za preživetje. Gre za kulturno univerzalno, značilno za vse človeške družbe. To je spandrila, naključni stranski učinek naše adaptacije na jezik. Ker jezik ni organ, temveč spretnost, se razvija postopno v koevolucijskem procesu, od izključno konkretne do vse bolj abstraktne rabe. V analizi avtor zagovarja trditev, da sposobnost za religijo nastane s konkretnim jezikom, ki človeku omogoča konstrukcijo domišljijskega vedenja s pomočjo animizma in antropomorfizma, ki ju napajata vraževerje in kontingentne situacije. Vendar za religiozno spoznanje potrebujemo dodatno sestavino: transcendentalno izkušnjo s pomočjo halucinacij zunanjega sveta in nenavadnih telesnih občutij.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-0ONYGXWB

COBISSID

36573277

Objavljeno

29.03.2021

Metapodatki

Citiranje

APA:

Tomc, Gregor (2019). On the nature of the supernatural. Teorija in praksa, letnik 56, številka 4, str. 1173-1188, 1210. URN:NBN:SI:doc-0ONYGXWB from http://www.dlib.si

MLA:

Tomc, Gregor. "On the nature of the supernatural." Teorija in praksa letnik 56. številka 4 (2019) str. 1173-1188, 1210.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0ONYGXWB>

Teorija in praksa
1964-
(Zbirni zapis)