Ljudske pravljice pri pouku tujega jezika spodbujajo razvoj otrok in mladostnikov na jezikovnem, čustvenem in spoznavnem področju, hkrati pa prinašajo veliko informacij o kulturi naroda, njegovih običajih in jeziku. V teoretičnem delu članka predstavimo vlogo slovenščine kot drugega/tujega jezika ter ruščine kot tujega jezika v slovenskem izobraževalnem sistemu ter opišemo položaj umetnostnih besedil, zlasti pravljice kot literarne zvrsti, pri pouku slovenščine in ruščine kot tujih jezikov. V članku ponazorimo razlike pri vključevanju pravljic v učne načrte za slovenščino in ruščino ter pojasnimo izvor teh razlik. Za dodatno osvetlitev koristi vključitve pravljic in za pomoč učiteljem v osrednjem delu članka predstavimo praktična primera uporabe ljudskih pravljic pri pouku slovenščine kot drugega/tujega in ruščine kot tujega jezika. Poudarimo, da imajo slovenske in ruske ljudske pravljice kot didaktično sredstvo veliko jezikovnih in besednih značilnosti, ki pripomorejo k razvoju jezikovnih zmožnosti ter so tako učencem v podporo pri učenju slovenščine kot drugega/tujega jezika in ruščine kot tujega jezika.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-1Q3NXZN5

COBISSID

245049603

Objavljeno

12.08.2025

Metapodatki

Citiranje

APA:

Petrovčič, Teja, Kuhar, Hana (2025). Pravljice kot didaktično sredstvo pri pouku slovenščine kot drugega/tujega jezika. Sodobna pedagogika, letnik 76 = 142, številka 2, str. 83-94. URN:NBN:SI:doc-1Q3NXZN5 from http://www.dlib.si

MLA:

Petrovčič, Teja, Kuhar, Hana. "Pravljice kot didaktično sredstvo pri pouku slovenščine kot drugega/tujega jezika." Sodobna pedagogika letnik 76 = 142. številka 2 (2025) str. 83-94.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1Q3NXZN5>

Sodobna pedagogika
1950-
(Zbirni zapis)