Kodifikacija upravnega postopka v Sloveniji in EU : včeraj, danes, jutri

slovenski

2020

letnik 57, številka 3

Administrative procedure   dobro javno upravljanje   evropeizacija   kodifikacija   reforma javne uprave   Slovenija   upravna razmerja   Upravni postopek

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede

Upravni postopek je v Sloveniji razumljen kot en ključnih upravnih procesov in s tem javnih politik, v katerem se po veljavnem Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP, 1999) odloča zlasti o posamičnih pravicah strank v razmerju do področno definiranega javnega interesa. ZUP predstavlja kodifikacijo, ki je v slovenskem prostoru zelo ustaljena in pretežno skladna s trendi v Evropski uniji. Nasprotno se zdi, da kar nekaj formalnih značilnosti sedanjega ZUP ovira možen nadaljnji preboj, saj je razumevanje o prehodu od hierarhičnih upravnih razmerij z včasih prisotnim formalizmom do bolj odprte in participativne uprave in dobrega javnega upravljanja še v teku. V članku se ta stališča preverja prek zgodovinske študije novel ZUP v zadnjih dvajsetih letih in primerjave med nacionalno in evropsko kodifikacijo po predlogu Uredbe EU o odprti, učinkoviti in neodvisni upravi (2016). V sklepu ugotavljam, da je slovenski ZUP zaradi namenske rabe kot ustrezen v sklopu teorij dobrega javnega upravljanja in dobre uprave, a naj bi bil kot en najvažnejših sistemskih zakonov v bodoče ključen del strategij javne uprave in oblikovan bolj splošno in participativno

08.09.2021