Splošnoizobraževalne knjižnice v mreži z matično službo ali brez nje?

slovenski

1999

letnik 43, številka 1

Splošnoizobraževalne knjižnice   Matične knjižnice   Slovenija 

Zveza bibliotekarskih društev Slovenije
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Narodna in univerzitetna knjižnica opravlja v knjižničnem informacijskem sistemu kot matična knjižnica matične naloge za vse tipe knjižnic, tudi za splošnoizobraževalne knjižnice. Slednjim pa je Zakon o knjižničarstvu poveril opravljanje določenih nalog matičnosti na horizontalni ravni za vse knjižnice na dogovorjenem območju. Z analizo opravljenega svetovalnega dela za splošnoizobraževalne knjižnice v tem desetletju v državni matični službi pa ugotavljamo, da je bila večina svetovalnega dela namenjena izboljševanju delovnih pogojev splošnoizobraževalnih knjižnic, tistih pogojev, ki bi jih morale le-te najprej izpolnjevati, da bi zmogle zadovoljivo opravljati matične naloge. Tako so se splošnoizobraževalne knjižnice tudi v tem desetletju posvečale pretežno sebi in razvijanju lastne mreže in manj drugim knjižnicam v svojem okolju. Družbene spremembe so pri nas zamajale tudi organiziranost knjižnic v mreži, pri čemer pobudniki njenega spreminjanja niso vselej ustanovitelji, ampak se malodušje in dvom o učinkovitosti povezovanja knjižnic pojavljata tudi med knjižnicami. Na drugi strani pa prav hitre družbene spremembe in razvoj tehnologije, zmanjševanje interesa za branje ter skrb za prosto dostopnost informacij, priporočajo povezovanje knjižnic in vzdrževanje mreže s pomočjo matične službe. Dosedanja prizadevanja matične službe za razvoj knjižnic so lahko v oporo razmisleku o ohranitvi oziroma krepitvi povezav v mreži splošnoizobraževalnih knjižnic v posodobljeni organizaciji. Oblikovanje kolegija matične službe iz predstavnikov splošnoizobraževalnih knjižnic naj bi okrepilo moč svetovalne službe pri izobljševanju njihovih delovnih pogojev in večanju strokovnosti njihovega delovanja.

16.04.2010