Naslovno vprašanje spominja na Heideggerjeva istoimenska predavanja in s pomočjo njegove eksistencialno-fenomenološke metode problematizira prevladujočo razlago mišljenja kot mentalnih procesov, ki jih vrši človeški um. Ustvarjalci umetne inteligence so si postavili za cilj, da bi umetna inteligenca posnemala človeško mišljenje - in posledično znala opravljati dejavnosti, ki jih lahko imenujemo inteligentne. Toda poskus redukcije človeškega mišljenja na logične operacije in 'računajoče mišljenje' (Heidegger) spregleda njegov eksistencialni značaj. Mišljenje namreč ni zgolj atribut človeškega bitja, temveč modus njegovega eksistiranja. Zato fenomena mišljenja ne moremo ustrezno opisati v tretjeosebni perspektivi (empiričnih znanosti) - zahteva namreč prvoosebno (fenomenološko) refleksijo. Prispevek do poskusov, ki tudi fenomenološko misel uporabljajo kot sredstvo za razvoj umetne inteligence (Heideggerska umetna inteligenca), zavzema kritično držo in zagovarja razumevanje mišljenja, ki je umeščeno v celovitost človekove eksistence - in ji tako omogoča doseganje njene polnosti in pristnosti.

Pravice