Prostorska determiniranost omrežij starejših in vloga sosedov v časovni perspektivi

slovenski

2007

letnik 44, številka 1/2

Družbena omrežja   Starostniki   Soseska   Sosedski odnosi   sosedska pomoč

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede

V času naraščajoče globalizacije in individualizacije je veliko govora o zmanjševanju pomena lokalne skupnosti, soseske kot osnove za povezovanje med ljudmi. Pri tem starejši ljudje izstopajo kot skupina, na katero naj bi ti trendi še posebej negativno vplivali, saj so zaradi manjše mobilnosti v stikih bolj omejeni na neposredno okolje - sosesko. V članku tako ugotavljamo, kakšen je odnos starejših do soseske pri nas, kakšna je vloga sosedov v njihovem omrežju ter kakšne spremembe se kažejo v času. O trendih sklepamo na podlagi manjše raziskave, opravljene na nereprezentativnem vzorcu, ter te sklepe umeščamo v kontekst analiz, opravljenih na reprezentativnem vzorcu. Pri tem nas soseska zanima tudi z vidika akterja skupnostne skrbi. Rezultati, predstavljeni v članku, kažejo na to, da se pomen soseske zmanjšuje ter da sosedje v vedno manjši meri nudijo različne tipe pomoči in opore. Ta trend je viden pri obeh opazovanih generacijah (srednja in starejša), čeprav obstaja med njima razlika, ki kaže na večji pomen sosedov v vsakdanjem življenju starejših ljudi. Vendar za starejše soseska še vedno predstavlja vir (čeprav omejen) skupnostne skrbi in daje občutek ontološke varnosti.

21.11.2011