Prispevek poleg t. i. zgodovinskih in faktografskih podatkov vsebuje tudi nekatere osebne komentarje, ki so povezani z avtorjevo diplomatsko oz. kariero na čelu zunanjega ministrstva. Avtor primerja Organizacijo združenih narodov (OZN) z drugimi mednarodnimi organizacijami in ugotavlja, da se je relativno malo prilagodila razmeram po koncu hladne vojne. S tega vidika so zanimive simpatije, ki jih OZN uživa v slovenski (predvsem levo usmerjeni) politični javnosti. V prispevku je omenjen živahen interes jugo-diplomatov iz Slovenije za položaje v sistemu OZN, podrobneje pa je opisan trenutek, ko je Slovenija postala 176. članica OZN. Rupel opisuje zgradbo in delovanje sistema OZN, predvsem pa slovensko zunanjo politiko po padcu Berlinskega zidu. S tem v zvezi razpravlja o novih izzivih, tudi o begunski krizi in uveljavljanju solidarnosti. Ugotavlja tudi, da se OZN ni najbolj izkazal pri reševanju jugoslovanske krize. Avtor povzema svoj govor na jesenskem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov leta 2006 in svoje pogovore z Banom Ki-moonom leta 2008, ko je Slovenija predsedovala EU. Po avtorjevem mnenju bi OZN potreboval reformo, vendar zaradi interesov peterice stalnih članic Varnostnega sveta Združenih narodov zanjo ni veliko upanja.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-CENQ8UFI

COBISSID

34108765

Objavljeno

05.09.2018

Metapodatki

Citiranje

APA:

Rupel, Dimitrij (2016). Zmečkana zastava. Teorija in praksa, letnik 53, številka 3, str. 746-760, 843-844. URN:NBN:SI:doc-CENQ8UFI from http://www.dlib.si

MLA:

Rupel, Dimitrij. "Zmečkana zastava." Teorija in praksa letnik 53. številka 3 (2016) str. 746-760, 843-844.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CENQ8UFI>

Teorija in praksa
1964-
(Zbirni zapis)