Kriptografija, anonimizacija in odprta koda kot boji za svobodo na internetu

slovenski

2006

letnik 13, supl.

računalniške komunikacije   računalniška omrežja   internet    zasebnost    varstvo podatkov   človekove pravice    kriptografija    kodiranje

Evropski inštitut za komuniciranje in kulturo - EURICOM
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Ko je kriptografija v 60-tih letih pričela postajati javno dostopna so njeno javno uporabo državni organi v ZDA poiskušali omejiti, posledično pa je kriptografija pričela postajati politična tehnologija. Boj za javno dostopno kriptografijo je tako postal boj za zasebnost in svobodo posameznikov. Poiskusi (ameriških) državnih organov omejiti uporabo močne kriptografije so bili sicer neuspešni, vendar pa se je uporaba kriptografije razširila predvsem zaradi razlogov spodbujanja elektronskih transakcij in elektronskega poslovanja, ne pa kot tehnologija varovanja človekovih pravic in svobode posameznikov. Danes kaže, da uporaba kriptografije sama po sebi ne zagotavlja ustrezne stopnje zasebnosti posameznikov, hkrati pa se boj za zasebnost in svobodo nadaljuje še na dveh področjih. Eno je področje zagotavljanja transparentnosti informacijsko komunikacijskih sistemov z možnostjo vpogleda v programsko kodo, kar zagovarjata gibanji za odprto kodo in prosto programje. Drugo področje predstavlja razvoj anonimizacijskih sistemov. Del civilne družbe na internetu namreč anonimizacijske sisteme vidikot mehanizem ohranjanja civilnih svoboščin na internetu, saj je množičen nadzor mogoče izvajati tudi z analizo prometnih podatkov, spremembe zakonodaje, ki zahtevajo hrambo prometnih podatkov pa nevarnosti sodobnih tehnologij nadzora še povečujejo. Kljub razvoju številnih tehnologij za zaščito zasebnosti pa se večina posameznikov svoji zasebnosti in svoji svobodi odpoveduje prostovoljno - zaradi udobja in brezbrižnosti.

14.01.2015