Politike varčevanja, ki so utemeljene v prevladujoči neoliberalni ekonomski teoriji, so povzročile še drugo dno krize ter poglobljeno krizo v območju držav z evrom, tudi v Sloveniji. Prociklični učinki prevladujoče ekonomske logike povzročajo krizo tudi v ekonomski teoriji, njena političnost in vprašanje alternativ pa sta pogosti temi akademskih razprav. Manj tematizirano je vprašanje odgovornosti znanosti kot takšne; neoliberalizem je namreč slonel in še vedno sloni na avtoriteti znanstvenih metod proučevanja. Brez ustrezne refleksije v zvezi z omejitvami teh metod tvegamo vnovične napake pri oblikovanju družbenoekonomske teorije in političnih predlogov. V članku skušamo na podlagi sekundarnih virov in lastne analize zagovarjati trditev, da so pomanjkljivosti prevladujoče metodologije proučevanja (krize) posledica racionalističnih predpostavk v zvezi z vzročnostjo in idealističnega odnosa do predmeta proučevanja. Pokazati skušamo, da je mogoče s pomočjo bolj skeptičnih predpostavk oblikovati pogojne empirične trditve, ki omogočajo izgradnjo robustnejše družbenoekonomske teorije.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-COCLVGIR

COBISSID

33089629

Objavljeno

14.04.2016

Metapodatki

Citiranje

APA:

Lovec, Marko (2014). Od teorije krize do krize teorije. Teorija in praksa, letnik 51, številka 6, str. 1077-1090, 1403. URN:NBN:SI:doc-COCLVGIR from http://www.dlib.si

MLA:

Lovec, Marko. "Od teorije krize do krize teorije." Teorija in praksa letnik 51. številka 6 (2014) str. 1077-1090, 1403.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-COCLVGIR>

Teorija in praksa
1964-
(Zbirni zapis)