Povzetek. Delo Pierra Bourdieuja predstavlja, poleg svoje siceršnje zanimivosti zaradi številnih zelo inovativnih in celo izzivalnih poudarkov, enega od najpomembnejših poskusov teoretske sinteze v sodobni sociološki teoriji. Kot mnogi drugi teoretiki tudi Bourdieu izhaja iz prepričanja o problematičnosti poenostavljajočih, na zgolj eno plat družbene dinamike (družbene strukture ali kreativno delovanje akterjev) osredotočenih klasičnih socioloških razlag. Da bi presegel to neplodno cepitev, vpelje Bourdieu dinamično triado praksa-habitus-polje, s pomočjo katere poskuša upoštevati obe plati družbene dinamike. Avtor članka z analizo vseh treh konceptov znotraj te triade pokaže, da Bourdieu s takšnim nastavkom ni dosegel zastavljenega cilja, saj njegove rešitve ustrezno konceptualizirajo zgolj strukturalni vidik (polje), pri čemer faktor keativnega delovanja posameznikov(praksa) obvisi v zraku kot neka povsem odvisna spremenljivka.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-CPE30ALN

COBISSID

19129181

Objavljeno

20.03.2013

Metapodatki

Citiranje

APA:

Stanković, Peter (1999). Praksa, habitus in polje. Teorija in praksa, letnik 36, številka 2, str. 230-242. URN:NBN:SI:doc-CPE30ALN from http://www.dlib.si

MLA:

Stanković, Peter. "Praksa, habitus in polje." Teorija in praksa letnik 36. številka 2 (1999) str. 230-242.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CPE30ALN>

Teorija in praksa
1964-
(Zbirni zapis)

številka

Teorija in praksa
1999
(Celotna številka)