Prispevek obravnava grško dolžniško krizo v luči najnovejših razprav o prihodnosti Evropske unije. Avtorica izpostavi dva vidika spopada za integracijske procese po uvedbi politik varčevanja, in sicer enega, ki ga obravnava kot "učinek Mediterana" in ki se pojavlja kot legitimacijsko orodje neoliberalnega zagovora varčevanja; ter drugega, ki sodi v širši okvir kritičnih intelektualnih vizij spopada z neoliberalizmom v EU. Oba vidika sta vstavljena v analizo transformacije periferne Evrope, s posebnim poudarkom na primerjavi recepcije krize v robnih državah članicah Španiji, Grčiji in Sloveniji. Izhodiščna teza je, da se ideja perifernega zagona Evrope proti neoliberalizmu ne more zanašati na moderni repertoar spremembe, vključno s konceptom razrednega boja, ne da bi pred tem premislila teorijo subjekta v neoliberalizmu.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-FIRZJGVY

COBISSID

638207

Objavljeno

05.09.2018

Metapodatki

Citiranje

APA:

Vidmar, Ksenija H. (2017). Periferne vizije. Teorija in praksa, letnik 54, številka 1, str. 129-145, 190-191. URN:NBN:SI:doc-FIRZJGVY from http://www.dlib.si

MLA:

Vidmar, Ksenija H.. "Periferne vizije." Teorija in praksa letnik 54. številka 1 (2017) str. 129-145, 190-191.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FIRZJGVY>

Teorija in praksa
1964-
(Zbirni zapis)