Opombe
Na področju iskanja izvora odvisnosti od alkohola je narejenih veliko raziskav, ki so se ukvarjale z obremenjujočimi izkušnjami v otroštvu, a so se osredotočale predvsem na vlogo zgodnjih izkušenj izgube in zlorabe, in čeprav te raziskave prepričljivo kažejo povezavo med otrokovo izkušnjo izgube ali zlorabe in alkoholom, je ta pogled najbrž preozek. Ni namreč pomembno samo tisto, kar posameznik prejme v otroštvu, vključno z negativnimi izkušnjami, ampak tudi tisto, česar ni prejel. Avtorica je zato v doktorski disertaciji raziskovala otroštvo udeleženk in iskala povezave med nefunkcionalnim otroštvom in odvisnostjo, predvsem z vidika pomanjkanja čustvene starševske skrbi kot morebitnim dejavnikom pri razvoju poznejše odvisnosti od alkohola. Osredotočila se je na ženske, odvisne od alkohola.Disertacija je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu naloge avtorica v prvem poglavju raziskuje definicije sindroma odvisnosti od alkohola in na kratko opiše tudi težavo odvisnosti od alkohola v Sloveniji. V drugem poglavju predstavi glavne premise paradigme relacijske družinske terapije in kako ta modaliteta terapije gleda na odvisnost. V tretjem poglavju raziskuje etiologijo odvisnosti in mogoče dejavnike, ki lahko pripeljejo do razvoja odvisnosti, v četrtem pa opiše posebnosti bolezni odvisnosti od alkohola pri ženskah. V petem poglavju raziskuje zgodnjo čustveno starševsko podporo in do kakšnih izidov lahko pripelje njeno pomanjkanje. V šestem poglavju piše o čustvih, njihovem pomenu in koliko lahko čustvena neregulacija pripomore k poznejšemu razvoju odvisnosti od alkohola. V sedmem poglavju piše o emocionalnem starševstvu in navezanosti ter ju opredeli tudi z vidika nevroznanosti, s pomočjo katere razloži pojem navezanosti in odvisnosti ter kako sta ta dva pojma med seboj povezana. V kvantitativnem delu empirične raziskave avtorica predstavi raziskavo, v kateri je preverjala, ali obstajajo statistično pomembne razlike in povezave med ženskami, odvisnimi od alkohola, in kontrolno skupino žensk, ki nimajo težav z alkoholom, po posameznih dimenzijah in poddimenzijah. Rezultati so pokazali, da so ženske, odvisne od alkohola, od svojih staršev dobile statistično pomembno manj emocionalnega starševstva in zgodnje starševske podpore ter imajo več težav pri regulaciji čustev kot ženske v primerjalni skupini. Kot statistično pomembna se je zgodnja materinska podpora izkazala samo v kontrolni skupini, ne pa tudi v eksperimentalni. V kvalitativnem delu empirične raziskave je avtorica s fenomenološkopsihološko metodo raziskovala doživljanje čustev in kakovost zgodnjih medosebnih odnosov žensk, odvisnih od alkohola, v primarnih družinah, in z njo nadgradila spoznanja kvantitativnega dela raziskave. Rezultati raziskave so pokazali, da so ženske, odvisne od alkohola, v svojih primarnih družinah občutile pomanjkanje starševske čustvene podpore in skrbi, v njih večinoma niso doživljale varnosti, lahko so doživljale in izražale samo pozitivna čustva, negativna pa pri starših niso bila zaželena, starši pa jih tudi niso naučili primerne regulacije čustev. Alkohol so doživljale kot nekaj, kar jim je pomagalo preživeti, in namesto da bi vzpostavile odnos s človekom, so vstopile v odnos z alkoholom. K odločitvi za abstinenco so jim večinoma pomagali družinski člani, pri vzdrževanju abstinence pa jim pomagajo skupine in odnosi. V obdobju abstinence lažje sprejemajo svoja čustva in jih lažje regulirajo. V interpretaciji avtorica poveže spoznanja svoje raziskave s preteklimi raziskavami in teoretičnimi podlagami in predlaga, da se ta spoznanja upoštevajo pri terapevtskem delu z ženskami, odvisnimi od alkohola, predvsem z vidika, da odvisnost ni izbira, da so jih vanjo najverjetneje, ne pa nujno, pripeljale slabe izkušnje v otroštvu, in da je treba v terapijo s takimi klientkami vstopati s sočutjem in empatijo, ne pa z obsojanjem in stigmatizacijo.