Demokracija in vodenje: prezrti problem demokratičnega vodenja

slovenski

2009

letnik 46, številka 5

Demokracija    Vodenje    Politične elite   politična elita

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede

Navkljub sodobni poplavi literature o vodenju nasploh, se poseben problem demokratičnega vodenja redko pojavi. Trdimo, da je ta čudna tišina v bistvu znak dvoumnega položaja, ki ga vodenje zaseda v demokraciji, kjer je po eni strani zelo pomembno za demokratično vladanje, vendar pa ne uspe najti utrjenega upravičenja v okviru teorije, ki počiva na konceptu ljudske suverenosti. Sodobna znanost o demokratičnem vodenju je deficitarna prav zato, ker ni pripravljena razmisliti o možnosti, da je nasprotje med vodenjem in ljudsko suverenostjo praktično nemogoče razrešiti. Ugotavljamo, da to ni politični problem, ki bi ga morali razrešiti, pač pa je prej teoretično dragocena izhodiščna točka za razumevanje, tako posebnosti avtoritete demokratičnih vodij kot tudi trajnih izzivov, s katerimi se soočajo, vključno z mediatizacijo politike, pojavom političnega marketinga, kartelnih strank, profesionalizacije političnega razreda in prezidencializacije vladanja. Ključna vprašanja, ki jih obravnavamo v prispevku, so: Kaj naredi iz politika vodjo? Ali ima vodenje v politiki ključen pomen? Ali potrebujemo vodenje v politiki nasploh in v demokratični politiki posebej? Ali je vodenje v politiki nujno ali zaželeno, oboje ali nič od tega? Zakaj je vodenje prezrti problem v demokratični teoriji? Ali je vodenje grožnja za demokracijo ali pa njen nujni element? Ali lahko glavne demokratične teorije vključijo in prilagodijo pojem vodenja ali pa so te teorije pravzaprav brez premisleka o vodenju? Ali je Webrova in Schumpetrova teorija vodenja demokracije edina podvrsta demokratičnih teorij, ki je usklajena s teorijo vodenja?

21.11.2011