Historična sociologija webrovskega, marksističnega in še kakšnega drugega porekla je od nekdaj vsaj implicitno sledila nazoru Adama Smitha, po katerem so širitev tržnih priložnosti, utrjevanje urbanih središč in nastop meščanskega razreda, poglabljajoča delitev dela, tehnološki razvoj ali kopičenje velikih zalog bogastva v nekem temeljnem, kvaziavtomatičnem smislu povezani z razvojem človeške zgodovine nasploh in zgodovinskim prehodom iz predmodernega, predkapitalističnega obdobja v moderno, kapitalistično obdobje. V članku pokažemo, da je v luči nekaterih nedavnih dognanj v sodobnem zgodovinopisju ta nazor tako teoretsko kot empirično zelo problematičen. Še več, raziščemo, kako omenjene smithovske predpostavke vodijo k tržnemu ali tehnološkemu determinizmu, teleologiji in nadzgodovinskosti.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-M3ZDNUH4

COBISSID

33786205

Objavljeno

09.01.2017

Metapodatki

Citiranje

APA:

Rutar, Tibor (2015). Ahistorizem historične sociologije. Teorija in praksa, letnik 52, številka 6, str. 1099-1118, 1246. URN:NBN:SI:doc-M3ZDNUH4 from http://www.dlib.si

MLA:

Rutar, Tibor. "Ahistorizem historične sociologije." Teorija in praksa letnik 52. številka 6 (2015) str. 1099-1118, 1246.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M3ZDNUH4>

Teorija in praksa
1964-
(Zbirni zapis)