Prostorski nered kot izraz (ne)moči posameznika in sistema

slovenski

1993

letnik 30, številka 5/6

Slovenija    Jugoslavija    prostorsko urejanje   urbanizem    družbena slojevitost    politični vpliv   črne gradnje

Narodna in univerzitetna knjižnica

Prostorski nered, ki se kaže v relativno veliki pogostnosti nedovoljenih gradenj, je mogoče sociološko pojasnjevati z vidika neenakomerne porazdelitve družbene (politične) moči. Najpogosteje prihaja do kršitve normativno določenega prostorskega reda tedaj, kadar graditelj nima realnih alternativnih možnosti, ali pa so te možnosti močno otežene. Zato se zoperstavi oz. odvrne od sistema in si sam po svoje zagotovi določeno rešitev. Drugi ekstrem pa so tisti primeri, ko ravno najbolj vplivni posamezniki vsilijo določen poseg v prostor, pa četudi to formalno uredijo tako, da ne gre za nedovoljeno gradnjo. V SFRJ je prihajalo do erozije prostorskega reda: 1. ker zaradi apriorno odklonilnega odnosa do individualnega reševanja stanovanjskega vprašanja niso mogle zaživeti različne oblike pomoči za samopomoč; 2. ker ni bilo zagotovljene potrebne postopnoti pri gradnji; 3. zaradi uniformnega obravnavanja razmer v prostoru; 4. zaradi egalitarizma, ki je izključeval substandardne rešitve

04.04.2013