Sofoklova Antigona ima v svojem vsebinskem in dramaturškem središču zagonetno zaporedje dogodkov: Kreontu sprva poročajo o tem, da je neznani storilec kljub prepovedi pokopal Polinejka, nato pa Antigono ujamejo pri dejanju, ki je videti kot nov poskus pokopa. Obtožijo jo, da je pokopala svojega brata, in ona to prizna. Toda zakaj se je po prvotnem uspešnem pokopu sploh vrnila k pokojniku? To vprašanje je v 20. stoletju postalo ena izmed velikih tem filološke obravnave Antigone, v zadnjih letih pa je vplivalo tudi na gledališke uprizoritvene smernice in na bogato filozofsko recepcijo te tragedije. Avtor v članku predstavi najodmevnejše razlage t. i. vprašanja dvojnega pokopa, njegove psihološke, teološke in narativne razsežnosti ter odločilni pomen tega vprašanja za sodobni razmislek o mestu resničnosti v grški tragediji.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-R2LJH7XY

COBISSID

66952546

Objavljeno

12.07.2018

Metapodatki

Citiranje

APA:

Kocijančič, Matic (2018). Kdo ni pokopal Polinejka?. Primerjalna književnost, letnik 41, številka 1, str. 9-27. URN:NBN:SI:doc-R2LJH7XY from http://www.dlib.si

MLA:

Kocijančič, Matic. "Kdo ni pokopal Polinejka?." Primerjalna književnost letnik 41. številka 1 (2018) str. 9-27.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R2LJH7XY>

Primerjalna književnost
1978-
(Zbirni zapis)