Dve delno ohranjeni drobni najdbi iz Augsta (Avgusta Ravrika) v Švici je Emilie Riha razložila kot dvojna skalpela, morda orodje potujočega kirurga.
Najdbi imata koničasta kraka s preluknjanim zgornjim koncem. Skozi luknjici vtaknjena os ima v enem primeru ploščato, v drugem pa vazasto glavico. Nasprotni del osi ima režo za zagozdo.
Taka zgradba je značilna za rimskodobna šestila iz bakrove zlitine ali železa. Primerka iz Augsta se ločita od običajnih šestil po tem, da sta bila dvokovinska. Konici krakov sta bili namreč železni. Eden od dveh primerkov iz Augsta ima ohranjene ostanke železa.
V celoti ohranjen predmet iz groba 26 v Berlingnu v Belgiji dokazuje, da sta sodila fragmentirana predmeta iz Augsta k posebni vrsti rimskih šestil.
Šestilo iz Berlingna je bilo del kompleta pisalnega pribora, ki je poleg tega vseboval črnilnik, lopatko za vosek in zložljivo merilo. Grob 26 iz Berlingna je bil datiran v flavijsko obdobje. Najmanj dve sočasni šestili, ki sta zdaj brez železnih konic, sta znani iz italijanskih Pompejev.

Pravice