Razvoj kritičnega mišljenja je ključni cilj visokošolskega izobraževanja, ob tem da je ta koncept premalo raziskan in pomanjkljivo opredeljen, predvsem z vidika načinov poučevanja in merjenja učinkov. Pregled in analiza 18 znanstvenih člankov, objavljenih v zadnjih petih letih, sta pokazala, da je mogoče izzive visokošolskih učiteljev pri spodbujanju kritičnega mišljenja v grobem razdeliti v štiri skupine, in sicer na tiste, ki so povezani z (i) usposobljenostjo učiteljev, (ii) političnimi in družbenimi razmerami, (iii) študenti in (iv) pomanjkljivo definicijo kritičnega mišljenja ter s tem povezanim metodološkim okvirom. Aktivne metode dela, kot so sodelovalno, akcijsko, problemsko in dialoško učenje ter druge metode, kjer so študenti aktivni, dokazano spodbujajo razvoj kritičnega mišljenja. Digitalizacija pri tem pomeni za učitelje izziv in hkrati priložnost za izvajanje različnih aktivnosti in metod dela s študenti, s katerimi lahko spodbujajo kritično mišljenje. Možnosti za nadaljnje raziskovanje so v preučevanju načinov spodbujanja kritičnega mišljenja pri študentih in učiteljih ter definiranju metodologije, ki bi postavila merila in kriterije za preverjanje učinkov.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-T2APVQI3

COBISSID

241115395

Objavljeno

12.08.2025

Metapodatki

Citiranje

APA:

Makovec, Nataša, Lepičnik-Vodopivec, Jurka (2025). Izzivi visokošolskih učiteljev pri spodbujanju kritičnega mišljenja – sistematični pregled literature. Sodobna pedagogika, letnik 76 = 142, številka 2, str. 10-28. URN:NBN:SI:doc-T2APVQI3 from http://www.dlib.si

MLA:

Makovec, Nataša, Lepičnik-Vodopivec, Jurka. "Izzivi visokošolskih učiteljev pri spodbujanju kritičnega mišljenja – sistematični pregled literature." Sodobna pedagogika letnik 76 = 142. številka 2 (2025) str. 10-28.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-T2APVQI3>

Sodobna pedagogika
1950-
(Zbirni zapis)