V članku je predstavljen pomen klinične biokemije pri obravnavi ledvičnih zapletov sladkorne bolezni, kot so diabetioena nefropatija, ateroskleroza renalnih arterij, pielonefritis in papilarna nekroza. Mikroalbuminurija (zgodnji porast koncentracije albumina v urinu) je danes najmočnejši in najpogosteje uporabljen napovednik razvoja napredovane diabetične nefropatije oziroma zgodnji označevalec že prisotne bolezni, zato se mora koncentracija albumina v urinu sladkornih bolnikov meriti redno po uveljavljenih priporočilih. Aktivnost von Willebrandovega faktorja v plazmi in renalna funkcijska rezerva, ki se danes uporabljata predvsem v raziskovalne namene, bi v prihodnosti lahko postali sestavni del zahtevnejše laboratorijske obravnave diabetioene nefropatije. Pri odkrivanju aterosklerozerenalnih arterij laboratorijska diagnostika nima pomembnejše vloge, z izjemo analize priznanih dejavnikov tveganja za razvoj ateroskleroze (lipidi, lipoproteini, C-reaktivni protein, homocistein). Pri laboratorijski obravnavi pielonefritisa in papilarne nekroze imajo osnovne preiskave urina pomembno vlogo, zato se morajo pri ogroženih bolnikih izvajati redno. Namen prispevka je pomagati pri izbiri in pravilni uporabi primernih laboratorijskih preiskav za odkrivanje in sledenje ledvičnih zapletov sladkorne bolezni.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-VAAC35VN

COBISSID

1883505

Objavljeno

16.09.2009

Metapodatki

Citiranje

APA:

Černe, Darko (2005). Klinična biokemija pri obravnavi ledvičnih zapletov sladkorne bolezni. Farmacevtski vestnik, letnik 56, številka 4, str. 254-258. URN:NBN:SI:doc-VAAC35VN from http://www.dlib.si

MLA:

Černe, Darko. "Klinična biokemija pri obravnavi ledvičnih zapletov sladkorne bolezni." Farmacevtski vestnik letnik 56. številka 4 (2005) str. 254-258.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VAAC35VN>

Farmacevtski vestnik
1950-
(Zbirni zapis)

številka

Farmacevtski vestnik
2005
(Celotna številka)