V sodobnem slovenskem gledališču so predstave, v katerih prevladuje pripovedovanje, vse bolj po-goste. Nekatere ustvarjalne ekipe svoje uprizoritve same poimenujejo kot pripovedovalne, pripovedne ali kaj podobnega. V teatrološki vedi pa še ni izdelana opredelitev, kaj je za tak način ugledališčenja značilno. V prispevku se osredotočamo na pripovedovanje v predstavah zadnjih let režiserja Jerne-ja Lorencija, podrobneje analiziramo Pravljice našega otroštva (2022). Poskušamo zaključiti, kaj je skupno vsem obravnavanim predstavam, ter razmišljamo, zakaj je danes pripovedovanje zgodb po-novno aktualno. Skozi analizo primera ugotavljamo, kaj je značilno za uprizoritveno besedilo in ostale uprizoritvene dejavnike, osredotočamo pa se na jezik in govor uprizoritve ter na značilnosti dobre igralske odrske pripovedi.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-WMNG2P62

COBISSID

220068355

DOI

10.4312/jis.69.4.125-139

Objavljeno

13.04.2025

Metapodatki

Citiranje

APA:

Žavbi, Nina (2024). Pripovedovanje v slovenskem gledališču danes (na primeru nekaterih uprizoritev Jerneja Lorencija). Jezik in slovstvo, letnik 69, številka 4, str. 125-139. URN:NBN:SI:doc-WMNG2P62 from http://www.dlib.si

MLA:

Žavbi, Nina. "Pripovedovanje v slovenskem gledališču danes (na primeru nekaterih uprizoritev Jerneja Lorencija)." Jezik in slovstvo letnik 69. številka 4 (2024) str. 125-139.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WMNG2P62>

Jezik in slovstvo
1955-
(Zbirni zapis)